Pred 243 leti je cesarica Marija Terezija dala številnim izpiralcem zlata tudi ob Dravi in Muri stalno dovoljenje za to početje, ki ga je, kot pravijo zapisi, tedaj samo ob Dravi opravljalo okoli 200 izpiralcev. Manj znano je, da je še na začetku minulega stoletja koncesije želelo odkupiti britansko podjetje Selection Trust, ki je pred tem v dravskem porečju opravilo več raziskav. Od kod pravzaprav zlato v dravskih nanosih… ? Odgovor na to vprašanje smo poiskali pri Viliju Podgoršku, profesorju geografije na mariborski Drugi gimnaziji in ustanovitelju geološkega muzeja Pangea v Dragonji vasi pri Cirkovcah. Z Vilijem in ekipo smo se odpravili na obrežje reke pri Zlatoličju, da bi preverili ali je v Dravi še kaj zlata. Dravske zlate luskice so v premeru velike okoli tričetrt milimetra, čeprav so našli tudi že take, ki so merile kar 3 milimetre. Za en gram zlata je potrebno izprati približno kubični meter dravskega proda, za kilogram pa kar »kocko« pretežno gramoza, dimenzij 10 x 10 x 10 metrov, to pa je gmota, ki pri veliki večini sprva navdušenih ohladi še tako akutno zlato mrzlico … In še to. Jezovi elektrarn na Dravi so prekinili tisočletne tokove zlata, pravzaprav se danes izpranemu dravskemu zlatu reče električna energija … V ukročenem delu reke pa je pozaba v podobi mulja prekrila ne le sipine, pač pa tudi zadnje spomine na približno dve tisočletji izpiralcev zlata na Dravi - od rimskih časov do (na Hrvaškem) še šestdesetih let minulega stoletja.