Trenutno se predvaja:
Maribor 11
23. september 2020 ob 11:55 Maribor Radio Maribor

Ciljno izkopavanje je velik privilegij

Na ptujskem griču Panorama imajo arheologi redko srečo, da kopljejo prav tam, kjer domnevajo najdbe, sicer bolj delajo po diktatu gradbenih del
Arheološko delovišče na griču Panorama na Ptuju. Odkrili so močan zid, s prizidanim prostorom in odkrili sledi obrniških delavnic. Prvo iz časa vojaškega tabora, drugo iz časa kolonije/ Foto,vir: ZRC SAZU
Arheološko delovišče na griču Panorama na Ptuju. Odkrili so močan zid, s prizidanim prostorom in odkrili sledi obrniških delavnic. Prvo iz časa vojaškega tabora, drugo iz časa kolonije/ Foto,vir: ZRC SAZU

V ponedeljek so na Ptuju v okviru letošnjih arheoloških izkopavanj pripravili drugo javno predstavitev najnovejših arheoloških odkritij na griču Panorama, kjer je leta rastel mestni sadovnjak, pod njimi pa so vsaj dve tisočletji stari ostanki enega pomembnejših predelov antičnega mesta Poetovio. Arheologi imajo tam redko priložnost, da raziskujejo točno na kraju, kjer so na podlagi geofizikalnih raziskav domnevali pomembne najdbe, njihovo delo pa eden od korakov k ureditvi arheološkega parka na ptujski Panorami v okviru 400 tisoč evrov vrednega projekta, ki ga izvaja Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Trenutno arheološko delovišče iz ptičje perspektive, v ozadnju grajski grič, ki je bil poseljen že v času, ko so v te kraje prihajali prvi poljedelci/ foto, vir: ZRC SAZU

Arheologe je zanimal močan zid, ki so ga nakazovale geofizikalne raziskave. Vodja projekta in arheološke skupine dr. Jana Horvat z Inštituta za arheologijo: »Zanimal nas je dolg močan zid in ob njem prizidan kvadraten prostor. Domnevali smo, da gre za obzidje in stolp ob obzidju in s temi raziskavami, mislim, da smo že prišli do tega, da lahko potrdimo, da gre za obzidje iz konca 1. st. n.š., iz časa ko je bila v Poetovioni še vojska, ko je bil to še vojaški sedež, vojska pa že na odhodu, pred nastankom kolonije.« Potem so se ljudje tam ukvarjali s koristnimi stvarmi. Dr. Jana Horvat razloži:"Obzidja niso razdrli, ampak so na zunanji strani, na pobočju, postavljali obrtniške delavnice. Tako smo odkrili sledi delavnice, v kateri so obdelovali kosti in rogovje, izdelovali igle lasnice , našli smo tudi ostanke livarske delavnice in lončarsko peč.« Na kraju livarske delavnice so našli tudi bronasti kipec boga ognja in kovaštva Vulkana, prepoznali so ga med drugim po značilni tuniki in golem desnem ramenu; ta bo med prvimi deležen konservacije."

Dr. Jana Horvat je še povedala, da so na Panorami načrtno izkopavali že pred prvo svetovno vojno, in da je kasneje prišlo do manjših in naključnih najdb ob gradnji teras za sadovnjak in vodohram. Takrat je šlo za reševalne najdbe, slovenski arheologi imajo namreč redko priložnost kopati in raziskovati tam, kjer utemeljeno domnevajo najdbe, njihovo delo je bolj podrejeno gradbenemu diktatu.

Zanimanje za javno predstavitev najnovejših izkopanin je bilo razmeroma veliko/Foto: Irena K. Cizerl

Je sedanjost bolj zapletena od preteklosti?

Na Panorami, ki je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, je skritih še veliko arheoloških zakladov. Približno 20 metrov od sedanjega arheološkega delovišča je nekoč stala zgodnjekrščanska cerkev iz 4. stoletja, domnevajo razkošnejšo stavbo s termami, svetišče, ki je zaradi gradnje vodohrama močno poškodovano, tudi mitrej, stavbe, trge in ulice, vse to pa odpirajo številna vprašanja. Paradoksalno je več možnosti najti odgovore nanja, kot pa na vprašanje iz sedanjosti – kdaj bo Ptuj končno lahko dostojno prikazal svojo arheologijo? Ob selitvi arheološke zbirke in lapidarija iz Dominikanskega samostana zaradi njegove obnove leta 2011, so namreč Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož obljubili, da bodo primerno stanje vzpostavili v dveh letih. Od takrat jih je preteklo devet, začasna rešitev pa je očitno postala stalna. Veliki kosi arheološke dediščine so v lesenih škatlah, v nekdanji vinski kleti na Muzejskem trgu, drobni material se drenja v depojih, nadstopje višje.

Depoji v nekdanji vinski kleti na Muzejskem trgu, veliki kosi/Foto:Irena K. Cizerl

V tem kontekstu je bilo precej pomeljivo, ko je na ponedeljkovi javni predstavitvi približno petleten fantič našel črepinjico. Da gre za košček antičnega keramičnega lončka z prvega stoletja našega štetja, mu je razložila dr. Jana Horvat in upa »…. da bo cenil preteklost in prostor, katerem živi. Ker ta prostor živi že dolgo in zaznamuje prostor in življenje ljudi. Pomembno se je zavedati svojih korenin, ker bomo samo tako jasno videli pot naprej

"Zdelo se mi je fantastično"

»Meni se zdi zanimivo te informacije o življenju v preteklosti vsaj površno primerjati s tem, kako danes razmišljamo, kje so razlike in kje so podobnosti,« je povedal zainteresirani občan Žiga Golob, ki sicer ni Ptujčan, je pa ob Panorami odrasla Daniela Petrovič, ki je povedala:« Ko sem slišala, da so naredili luknjo in da bodo vanjo še pogledali, se mi je zdelo fantastično. Upam, da bodo še naprej kopali in kaj izkopali, karkoli, samo da se vidi, kaj je notri, ker mislim, da je zelo pomembno.«

Tako so sprehod po griču in predstavitev ob izkopni arheološki jami komentirali nekateri udeleženci, se čudili, kaj je v teku tisočletij prekril humus na mestnem griču, ki je bil nekoč pomemben del mesta, neprimerno večjega in pomembnejše od današnjega Ptuja.

Irena Kodrič Cizerl

Nazaj na vrh