Trenutno se predvaja:
Maribor 8
18. februar 2021 ob 09:57 Maribor Radio Maribor

Na dezinstitucionalizaciji se najprej zlomi jezik…

...nujen pa bo tudi premik v razmišljanju in ukrepanju. Zavod Muzej norosti je namreč pridobil sredstva za dezinstitucionalizacijo ljudi iz ranljivih skupin
V gradu Cmurek na Tratah deluje Zavod Muzej norosti, za pomemben projekt RCDI je prejel mednarodna sredstva - za dezinstitucionalizacijo ljudi ranljivih skupin/ Foto: SOJ RTV SLO
V gradu Cmurek na Tratah deluje Zavod Muzej norosti, za pomemben projekt RCDI je prejel mednarodna sredstva - za dezinstitucionalizacijo ljudi ranljivih skupin/ Foto: SOJ RTV SLO

Zavod Muzej norosti na Tratah že sedem let ozavešča javnost o nujnosti razvoja storitev v skupnosti, ki omogočajo, da ljudje ranljivih skupin, s posebnosti v duševnem in telesnem razvoju in zdravju, lahko živijo kot del skupnosti, ob njeni podpori zunaj zidov ustanov. Zavod je prejel pomembna mednarodna sredstva in od decembra razvija Regijski center za dezinstitucionalizacijo, na kratko RCDI. Osnovni cilj projekta je vzpostaviti trajne oblike služb in storitev v podeželskem okolju, v prvem letu ga izvajajo v občinah Šentilj, Sveta Ana in Apače.

V Muzeju norosti javnost ozaveščajo o tem, da je Slovenija ena najbolj institucionaliziranih držav na svetu in tudi z različnimi oblikami druženj vzpostavljajo mostove. /Foto: Radio Maribor/Muzej norosti

Spet so nevladne organizacije tiste, ki so zavihale rokave za izvajanje pomembnih dejavnosti za dezinstitucionalizacijo in opolnomočenje ljudi. Najpomembnejši rezultat projekta RCDI bodo zadovoljstvo, vsaj delna samostojnost in občutek vrednosti pri ljudeh, ki so okusili svobodo izbire. Poleg tega je pandemija pokazala, da so najbolj ogroženi in izpostavljeni zapletom prav ljudje v ustanovah, zato je treba vzpostaviti učinkovito mrežo pomoči na domu. V državah, kjer so dezinstitucionalizirali razmišljanje v ukrepanje, bolje sledijo evropskim dokumentom, ki spodbujajo oskrbo in pomoč skupnosti, da bi lahko ljudje ostali doma in po svoje osmislili življenje. Tako razmišlja Marinka Koprivc Lešnik, ki z možem Milanom tri leta živi v stanovanju v Mariboru, prej sta bila oba v Socialno varstvenem zavodu Hrastovec. Sogovornica sicer pravi, da je zanjo kakovost življenja v stanovanju neprimerljivo boljša:«To mi je veliko pomenilo, da mi od leta 2017 ni treba slediti nadležnim navodilom »zdaj moraš, to, zdaj ono, zdaj tisto. Zdaj sem sama gospodar in veste, koliko mi to pomeni, da si lahko sama skuham, kdaj 'čem, lahko grem spat, kdaj 'čem, televizijo gledam, kdaj 'čem, lahko grem ven, kdaj 'čem, pridem nazaj kdaj 'čem in nisem več odvisna od njih.«

Prvi z leve je eden od sogovornikov Milan Lešnik, tri leta z ženo živita samostojno, na bivanje v SVZ Hrastovec nimata le lepih spominov. To je njegov del zgodbe:"...če nisi ubogal, so me zaprli na zaprti oddelek. Zdaj sva samostojna. Jaz bolj gledam televizijo, spomladi pa se vozim s kolesom, kupil sem si gorsko kolo. Grem ven, kadar hočem."/ Foto: SOJ RTV SLO

Ne želijo delovati osamljeno

Projekt RCDI je eden od 19-ih, ki jih je med več kot 800 finančno podprla mednarodna platforma Civic Europe. Izvaja ga dolgoletna socialna delavka Simona Ratajc, njegov namen pa je:«da z osebnim načrtom spoznamo človeka, njegovo življenjsko zgodbo in predvsem njegove želje, kako želi živeti, tudi takrat, ko pride v takšno situacijo ali pa tudi, če je od rojstva takšen, da potrebuje nenehno pomoč in oskrbo. S tem osebnim načrtom, ko delamo z ljudmi, vidimo, kakšne imajopotrebe po oskrbi v svojem okolju
Sogovornica je nova prizadevanja tako prenesla v jezik socialnega dela in oskrbe v skupnosti:«…da ljudi spremenimo iz vlog uporabnika, pacienta in varovanca, v cenjene družbene vloge, v vlogo umetnika, pisatelja, nekoga, ki bo pripravil razstavo, ker vsi ti potenciali so v ljudeh, ki imajo izkušnjo institucije, in da je vse to tudi javno odprto. Muzej norosti ne želi delovati osamljeno kot celica, želimo se povezati, z galerijami, gledališči, muzeji, kjer bi ljudje enakovredno predstavili svoje delo. To je ključno za oskrbo skupnosti in za ta projekt - da je človek enakovredno bitje, ki se mu povrne dostojanstvo

(Dez)Institucionalizacija – beseda, ki se ti zatakne in še več!

Aljaž List iz Maribora je živel v Socialno-varstvenem zavodu Dutovlje, študiral je matematiko, zdaj je samostojen ob osebni asistenci. Besedo (dez)institucionalizacija slikovito opiše:«Ta strokoven pojem 'dezinstitucionalizacija', ki se mi že prav zatika, jaz sem se celo pošalil, kako se lahko ta beseda zatakne kot beseda otorinolaringologija, se lahko tudi tu zatakne, celo telesno, smo bili dejansko nekam zataknjeni v kot, če se lahko sarkastično pošalim!"

Izvajalci projekta RCDI v letu 2021 načrtujejo več strokovnih posvetov, na katerih bodo iskali, preverjali in razvijali možnosti storitev, delo so začeli v občinah Šentilj, Apače in Sveta Ana, v sodelovanju z občani pa želijo ugotoviti, kakšno pomoč potrebujejo za kakovostno življenje v svojem domu. Pisarna na gradu Cmurek na Tratah je za vzajemne informacije odprta ob delavnikih med 10. in 16. uro, za vse, ki potrebujejo pomoč ali to zaznavajo v svojem okolju. Za srečanje je zaželen predhoden dogovor (070 655 063 – vsak dan od 9. do 17. ure, simona.ratajc@muzejnorosti.eu).

Na potezi so tudi lokalne skupnosti

Simona Ratajc ve, da se mora marsikaj spremeniti, tudi financiranje. Podpreti je treba posamezne službe in servise, ki bodo pomagali na različnih področjih, čiščenju, kuhanju, prevozih, spodbujanju, psihološki podpori ipd. Z dopisom in s pogovori nagovarjajo lokalne skupnosti, naj se pridružijo premisleku in vzpostavljanju mreže, prepričani so, da bodo tako pridobili tako tisti, ki bodo izkoristili pomoč, kot tudi tisti, ki jo bodo prispevali. S tem bi lahko v občinah zagotovili dodatna delovna mesta.

Irena Kodrič Cizerl

Nazaj na vrh