Trenutno se predvaja:
Maribor 22
18. junij 2020 ob 08:29 Maribor Radio Maribor

Po mir in sprostitev v Mali beli gaj

Prelepo urejen kotiček ob zgradbi onkologije ne podpira le telesnega zdravljenja, omogoča tudi stik z naravo, ki krepi življenjsko moč
Mali beli gaj ob mariborski onokologiji so otvorili tudi s poezijo mariborske poetese Erike Vovk. Interpretirala jo je dramska igralka Ksenija Mišič /Foto: Zlatko Fišer
Mali beli gaj ob mariborski onokologiji so otvorili tudi s poezijo mariborske poetese Erike Vovk. Interpretirala jo je dramska igralka Ksenija Mišič /Foto: Zlatko Fišer

Ob zgradbi Oddelka za onkologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so tudi uradno in slovesno odprli »Mali beli gaj«, prostor druženja, počitka in umiritve za bolnike, njihove svojce in za zaposlene. Gre za šestnajsti element projekta Zgodbe o klopeh in ljudeh, tudi tokrat so ga izpeljali po zaslugi donatorjev, v delu in materialu. Uresničili so ga na zapuščenem in zaraščenem dvorišču, prostoru je prekrasen zelen kotiček dal presežno dodano vrednost.

Idejna vodja projekta Zgodbe o klopeh in ljudeh je Liljana Jarh, ki približno eno leto dela tudi kot fizioterapevtka na Oddelku za onkologijo. Zamisel za urejen košček narave, v katerem bi našli sprostitev in kraj za srečanja bolniki, njihovi svojci in zaposleni, se ji je porodila še takrat, ko onkologija ni imela svoje zgradbe, bolezen, stiska in žalost pa sta bili navzoči. Ob dejstvu, da so šli ljudje zajeti zrak na parkirišče, na asfalt, je bila ključna za odločilne besede direktorja UKC Maribor dr. Vojka Flisa, ki je zapovedal: »Ideja je dobra, začnite z delom!«, razlaga Liljana Jarh in doda: »Gre za en tak prijazen kotiček, ki je razkošno ozelenel, tri klopi, dostopne poti, omogočen je tudi dostop za vozičke in za ljudi, ki uporabljajo pripomočke, hodulje.«

V Malem belem gaju ob treh estetskih klopeh, rastejo bele breze in hortenzije, tise in gaber....Na včerajšnji otvoritvi je zapel Študentski orkester Maribor/ Foto: Z. Fišer

Gaj, ki ga sestavljajo tri klopi iz betona in lesa, od rastja pa ga oblikuje pet brez, gabrova in tisina živa meja, zelena gabrova stena in nasad belih hortenzij, ter oblike krogov, je zasnovala krajinska arhitektka Tina KuharPredstavljajo pa nekako to povezanost bolnikov, njihovih svojcev in bolnišničnega osebja, ki so velik del pri zdravljenju oseb. Mi navadni smrtniki se niti ne zavedamo, pod kakšnim pritiskom so zdravniki in vsi ostali, tako kot naša Liljana, fizioterapevtka, kakšne zgodbe slišijo vsakodnevno, težko je opravljati takšno delo. Dokler nisem začela izrisovati tega parka, nisem vedela, koliko ljudi išče takšne prostore, da bi vsaj malo pozabili na vse hudo, kar se jim dogaja v času zdravljenja.«

Otvoritev gaja ob onkologiji je bila načrtovana že marca, načrt so prekrižala znana dejstva, so pa ga bolniki in osebje uporabljali že ves ta čas. Vodja Oddelka za onkologijo dr. Maja RavnikZ nestrpnostjo smo čakali, da se nekaj takega naredi, da je nekaj takega v naravi, da nisi ves čas v betonu, z mislimi, da si v bolnišnici. Tu pa je odmik od vsega, da si v nekem parkecu, da se lahko čisto odmakneš, da odtavaš. Vsekakor bi bilo smiselno na ozemlju UKC urediti še kak tak kotiček. Ljudje smo takšni, da, sploh v težkih trenutkih, potrebujemo neko varno okolje, da malo razmisliš, si zbistriš misli, pa ni treba, da je to neka velikanska zadeva, lahko je tudi samo kakšna klopca, drevo.«

Dr. Ravnikova in dr. Flis sta si bila ob otvoritvi Malega belega gaja enotna v tem, da človek ni samo telo, ki ga zdravimo medicinsko, z aparati, ampak je pomembna tudi duševna podpora. Ni treba veliko in velikih raziskav, četudi obstajajo, da bi ugotovili, da stik z naravo, pa tudi z živalmi, pri ljudeh krepi življenjsko moč, za bolnike pa je ta neizmernega pomena.

Irena Kodrič Cizerl

Nazaj na vrh