Trenutno se predvaja:
Maribor 15
21. februar 2019 ob 10:24 Maribor, Slovenija Radio Maribor

Spletnim romantikom nakazale več kot 200.000 evrov

Nekatere žrtve so najele tudi kredit. Denar je praviloma izgubljen.
Foto: Radio Maribor/Bratko Zavrnik
Foto: Radio Maribor/Bratko Zavrnik

V Novi KBM so decembra in januarja zasledili več nakazil v tujino, ki ustrezajo opisu t. i. »ljubezenskih prevar«. Gre za goljufijo, v kateri neznanci iz oddaljenih držav z naivno žrtvijo – ciljajo predvsem na osamljene ženske srednjih let – na spletu vzpostavijo močan čustveni odnos, nato pa jo z zapeljivostjo in grožnjami zmanipulirajo v nakazilo denarja.

Prevari je od decembra nasedlo 14 komitentk Nove KBM. Na večinoma turške bančne račune so nakazale skupno več kot 200.000 evrov. Nekatere so najele tudi kredit.

Banka je zato sprejela strožje varnostne ukrepe. Sumljive transakcije preverjajo podrobneje, zaposleni pa lahko komitentom tudi svetujejo. A žrtve prevare največkrat sploh ne prepoznajo, zato jih ozaveščajo tudi na spletni strani.

Tadej Hren iz podjetja, ki se ukvarja s spletno varnostjo SI-CERT, opozarja, da je nakazan denar največkrat izgubljen. Prevaranti namreč poslujejo iz držav, kjer je zakonodaja, ki ureja področje finančnega kriminala, ohlapna, uporabljajo pa tudi zapletene metode brisanja sledi za denarjem. Nima informacij, da bi policija že kak primer razrešila.

Z Banke Slovenije pa sporočajo, da tovrstne statistike še ne vodijo, a delajo v tej smeri. Po Zakonu o plačnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih bodo morali ponudniki plačilnih storitev, ki imajo sedež v Sloveniji, Banki Slovenije vsaj enkrat letno predložiti statistične podatke o prevarah in goljufijah, povezani z različnimi načini plačila.

A dodajajo:
"Kot neodobrene plačilne transakcije smernice določajo opravljene, neodobrene plačilne transakcije zaradi izgube, kraje ali zlorabe občutljivih plačilnih podatkov ali plačilnega instrumenta, če jih plačnik pred plačilom prepozna ali ne, ne glede na to, ali jih je povzročila huda malomarnost plačnika ali so bile izvršene ob odsotnosti soglasja plačnika. Kot plačilne transakcije, ki so rezultat prevare plačnika, pa se v skladu s smernicami razume ravnanje plačnika, ki izda plačilni nalog ali ponudniku plačilnih storitev v dobri veri posreduje navodila, da izvede plačilo na plačilni račun, za katerega meni, da pripada zakonitemu prejemniku plačila.
Ne glede na navedeno pa dodajamo, da tudi tovrstni statistični podatki, ki jih bodo v prihodnje poročali ponudniki plačilnih storitev, verjetno ne bodo vsebovali podatkov o prevarah, ki so predmet konkretnega vprašanja. V konkretnem primeru prevare, sodeč po medijskih objavah, namreč ni šlo za izvršitev neodobrenih plačilnih transakcij, ampak za ravnanja plačnikov, ki so sami odredili plačilno transakcijo, česar pa ponudnik plačilnih storitev ne more zaznati kot goljufijo, če ga o tem uporabnik ne obvesti sam."

Tudi s Policije sporočajo, da statistike za t. i. "ljubezenske prevare" ne vodijo, a pojasnjujejo:

"Policija tovrstne primere obravnava kot kaznivo dejanje Goljufija po 211.
čl. Kkazenskega zakonika.

Možnosti za izsleditev storilca in pridobitve izgubljenih sredstev so v tovrstnih primerih zaradi mednarodnih elementov zelo otežene. Uspešnost preiskav je odvisna od podatkov, ki jih policija v predkazenskem postopku pridobi od tujih varnostnih organov, velikokrat je zaradi vrste zaprošenih podatkov potrebna vključitev pravosodnih organov. Različne države se različno odzovejo, kar pa je tudi posledica različnih zakonodaj in pa prvenstveno okoliščin posameznega primera. Ob upoštevanju, da gre v tovrstnih primerih običajno za države tretjega sveta, je pridobivanje kakršnih koli podatkov še posebej oteženo.

Denarna sredstva, ki jih oškodovanci v takih primerih nakažejo, so v veliki meri za vedno izgubljena. Zato je ključnega pomena preventivno ravnanje občanov.

Ob prejetju tovrstne pošte ali vzpostavitvi stikov preko socialnih omrežij lahko občan podatke o pošiljatelju/sporočevalcu ali vsebini preveri preko spletnih iskalnikov. Z malo truda je mogoče ugotoviti, da gre za prevaro, saj se vsebine pisem najverjetneje že nahajajo na raznih forumih, ali listah nigerijskih pisem, ki jih z namenom osveščanja javnosti ustvarjajo nekatere ustanove.

Vsekakor uporabnikom svetujemo:
· da na tovrstne prejete pošte ne odgovarjajo, ne posredujejo svojih
osebnih podatkov ali da ne izvršujejo kakršnihkoli nakazil,
· so previdni pri vzpostavljanju stikov na raznih družbenih omrežjih z
osebami, ki jih ne poznajo, oziroma so še posebej previdni, ko take
osebe iz različnih razlogov prosijo/zahtevajo denarna sredstva,
· v kolikor pa so bili s tovrstno goljufijo oškodovani, pa se naj
obrnejo na najbližjo policijsko enoto."

B. Z.

Nazaj na vrh