Trenutno se predvaja:
Maribor 23
10. september 2020 ob 09:04 Slovenija Radio Maribor

Staviš na srečo? Kaj pa na zdravje?

Ali so izgovori, kot so »nimam časa« ali »služba mi je vzela še zadnji odstotek energije« pogosti, in kako pomembno vlogo imajo pri športnem udejstvovanju prebivalcev lokalne skupnosti, razkriva mednarodni projekt Stavi na zdravje
Foto: Radio Maribor/Verica Lajkovič
Foto: Radio Maribor/Verica Lajkovič

Skupina mladih pod budnim očesom stroke odkriva in preizkuša meje motivacije v športu. Ali so izgovori, kot so »nimam časa« ali »služba mi je vzela še zadnji odstotek energije« pogosti, in kako pomembno vlogo imajo pri športnem udejstvovanju prebivalcev lokalne skupnosti, razkriva mednarodni projekt Stavi na zdravje.

Na športno aktivnost vsaj enkrat tedensko nas v prvem življenjskem obdobju obvezuje športna vzgoja v osnovnih šolah, pozneje v srednješolskem izobraževanju, zatem pa je nenadoma obveznega športnega udejstvovanja za marsikoga konec. Pomanjkanje motivacije, nešteto izgovorov, tolažilnih besed in napačni motivi so močne t. i. »kavč gravitacijske sile«, ki jih je težko preseči, a so premagljive. To dokazujejo na Finskem. Ta država »je znana kot vrhunska bojevnica v različnih športnih panogah, vendar izvaja tudi netekmovalne vadbe za izboljšanje splošnega počutja, ki so v državi prepoznane kot zelo pomembne. Vadbe in zdrav življenjski slog so bili široko raziskani, finski javni sektor je ta red upošteval,« razlaga Anja Urek, koordinatorica projekta Stavi na zdravje. Naloga države, tudi lokalne skupnosti, tako ni le skrb in vzdrževanje športnih objektov, temveč obveza umeščanja vsebine, vadb in aktivnosti, pri čemer lahko Finci na spletu izbirajo med različnimi oblikami rekreacije, brezplačno ali za simbolično naročnino.

Kljub dobrim praksam je po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije več kot 80 odstotkov mladih, ki se gibljejo manj kot uro dnevno, kar je premalo. Šport je v raziskavi Mladi (2018/2019) šele šesta najpogostejša prostočasna dejavnost mladih med 15. in 29. letom. Mladi namenjajo največ časa poslušanju glasbe, gledanju filmov, prijateljem in družini, po priljubljenosti ga je prehitelo celo dolgočasenje, počivanje, sproščanje in odgovor nič. Pogosto slišane izgovore je navajala tudi dvajseterica izbranih ambasadorjev. »Izgovori so splošni: nimam časa, imam službo, otroke, faks, nikakor ne najdem časa. Ti izgovori so za vse vadbe splošni in prav zato želimo vključiti mlade, da se aktivirajo. Da vidijo, da se da. Da si morajo vzeti čas,« še dodaja Urekova.

V Mednarodnem projektu sodeluje 12 držav – v Sloveniji je več kot 60 sodelujočih – in stroka, ki bo oblikovala motivacijski model za vključitev v šport BoH (Bet on Health). Ta bo temeljil na večmesečnem spremljanju 20-ih mladih med 15. in 29. letom starosti, ki se od maja dvakrat tedensko pod budnim očesom stroke preizkušajo v skupinskih vadbah, kot so inovativno plavanje s samoreševanjem, igra pobega v naravi z nadzorom telesa, pametno ogrevanje, rokomet na mivki, veslanje in stoječe veslanje na deski. »Ambasadorje spremlja psiholog, ki na terenu opazuje in ocenjuje ambasadorjevo motivacijo na določeni vadbi, ali se vadb res udeležuje, kaj mu pomeni vadba in ali bo morda zaradi skupinskih vadb telovadil tudi samostojno, doma. Na koncu projekta bodo spet opravili psihološke teste in teste hoje. Tako bomo ugotovili, kako so bili v času izvajanja projekta motivirani, oblikovali bomo motivacijski model in upamo, da jih bomo spodbudili za športno udejstvovanje tudi po koncu projekta«, je v pričakovanju oktobra, ko bodo razglasili in predstavili rezultate projekta, dejala koordinatorica.

Mladi so se projektu pridružili samoiniciativno, s poslano prijavo, v njej so kot potencialne motivacijske dejavnike navedli delo v skupini, nova poznanstva in druženje. »Poskrbeli pa smo tudi za širšo javnost in ji tako čez poletje omogočili brezplačno supanje, družinske spuste s kajakom, plavanje za starostnike in veslo za zdravilo. Presrečni smo nad odzivom, saj smo k sodelovanju povabili ženske, ki so prebolele raka na dojki, in jih spodbudili k veslanju. Sodelujoče so se družile in zelo povezale,« še dodaja koordinatorica, ki je v skupini naštela čez 40 sodelujočih.

Občina Brežice bo skupaj s Fakulteto za turizem Univerze v Mariboru in drugimi partnerji projekt, vreden 650 tisoč evrov, končala oktobra (2020). Sofinancira ga Erasmus plus. Izsledke in motivacijski model bodo predstavili na oktobrski konferenci Bet on Heatlh, a bo pravi vpliv projekta na okolico opazen – pa naj bo to skozi prizmo motivacijskega modela ali brezplačne rekreacije – v prihodnjem letu ali dveh. Široka dostopnost tovrstnih projektov se po besedah Urekove ne bo končala, saj želijo primer dobre prakse prenesti na druge skupnosti, »največji izziv sodelujočih trenerjev je pa zagotovo vključitev ljudi vseh starosti v vsakdanjo rekreacijo in šport, kar trenutno uspešno dosegamo z nenavadnimi in zanimivimi oblikami tradicionalnega športa.«

Staviš na zdravje?
Sara Zmrzlak

Nazaj na vrh