Trenutno se predvaja:
Maribor 1
22. oktober 2020 ob 13:01 Maribor, Slovenija, Europa Euranet Plus

Zaščita žvižgačev - od pravne ureditve do novinarske prakse

Ena izmed bistvenih nalog današnjih žvižgačev je »žvižganje« preko medijev, ki opravljajo nalogo t. i. psov čuvajev. Žvižgači namreč opozarjajo na pomanjkljivosti v organizacijah in s tem usmerjajo k ustreznemu delovanju
Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

V 16. stoletju je Martin Luther na vrata Wittenberške cerkve izobesil 95 tez in z njimi opozoril na nepravilnosti takratne Cerkve. S tem je postal predhodnik današnjih žvižgačev in pokazal, da je opozarjati na pomanjkljivosti in napake družbeno pomembno.

Manj kot pol stoletja po tem je nastal izraz žvižgaštvo, angleško whistleblowing – nastal je v Veliki Britaniji, prvotno pa je bil povezan s piskanjem bobijev, to je njihovih policistov, na piščalko, da bi pritegnili pozornost in opozorili na prekršek. Ena izmed bistvenih nalog današnjih žvižgačev je »žvižganje« preko medijev, ki opravljajo nalogo t. i. psov čuvajev. Žvižgači namreč opozarjajo na pomanjkljivosti v organizacijah in s tem usmerjajo k ustreznemu delovanju. Najpogosteje so žvižgači zaposleni, ki razkrijejo nepravilnosti delovanja njihovega podjetja, v upanju, da se bodo pomanjkljivosti odpravile. Ključni pogoj za to, da nekoga označimo za žvižgača, je, da te informacije razkriva prostovoljno. Če opozorijo na nepravilnosti zaposleni v sodstvu, policisti ali druge uradne osebe, pa ne gre za žvižgaštvo, saj so ti že po uradni dolžnosti zavezani k razkrivanju takšnih informacij.

V projektu Whistle: Zaščita žvižgačev – od pravne ureditve do novinarske prakse, v okviru programa Po kreativni poti do znanja, so študenti Pravne fakultete in Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru pod mentorstvom Jana Stajnka, Matije Stepišnika, doc. dr. Mihe Šepca in izr. prof. dr. Suzane Žilič Fišer raziskovali, kakšno varstvo uživajo žvižgači v Sloveniji in Evropski uniji. Projekt sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Študentka Pravne fakultete Univerze v Mariboru Živa Šuta, ki je sodelovala pri projektu, meni, da je za demokratično družbo bistvenega pomena, da se žvižgače zaščiti. Povedala nam je, da je pomen varstva žvižgačev prepoznala tudi Evropska unija in da je Evropska komisija leta 2018 začela pripravljati Predlog direktive o zaščiti žvižgačev. Direktiva, ki je bila sprejeta leta 2019, naj bi pripomogla k boljšemu delovanju trga Evropske unije, enakim konkurenčnim pogojem ter lažjemu odkrivanju in preprečevanju korupcije in poklicne malomarnosti. Čimprejšnje razkritje nepravilnosti naj bi pomenilo med drugim tudi boljšo zaščito okolja in proizvodnje hrane, zaščita žvižgačev pa naj bi omogočala tudi hitrejše odkrivanje kršitev varstva osebnih podatkov.

Žvižgač razkriva nepravilnosti v skladu s človekovo pravico do svobode izražanja, ki je temelj odprtomiselne in kritične družbe, svobodno izražanje pa je hkrati tudi pogoj za obstoj skoraj vsake druge oblike svobode. Če žvižgaču ta pravica ne bi bila priznana, informacij o nepravilnem delovanju (svoje) organizacije iz strahu pred povračilnimi ukrepi ne bi izdal (t. i. chilling effect). Živa Šuta pa ob tem opozarja, da se varstvo žvižgačev ne sme končati zgolj pri svobodi izražanja, temveč se jim morajo zagotoviti še druge pravice, kot so na primer zaščita njihovih osebnih podatkov, pravice iz delovnega prava in druge.

Študentka mariborske Pravne fakultete Živa Šuta je kritična tudi do slovenske zakonodaje, ki ureja to področje. Varstvo žvižgačev je namreč v Republiki Sloveniji sicer pravno urejeno, vendar so določbe o tem razpršene po posameznih zakonih, to pa pogosto vodi tudi v zlorabo teh določb. Ko si korporacije razlagajo pravna pravila sebi v prid, postanejo žvižgači pogosto žrtve povračilnih ukrepov, in tako naletimo na paradoks, da posamezniki, ki bi radi opozorili na kakšno kršitev in vplivali na odpravo nepravilnosti, tega ne razkrijejo. Zakonodaja pa bi morala žvižgačem omogočiti, da bi lahko sledili legitimnemu in zakonitemu cilju brez strahu pred izgubo zaposlitve ali položaja, pred mobingom in diskriminacijo.

Zaščita žvižgačev ni pomembna zgolj za to, da se spodbudi razkrivanje nepravilnosti za boljše in pravičnejše delovanje organizacij, temveč za to, da se v družbi spodbujata kritičnost in zasledovanje tistega, kar je prav. Že britanski filozof, John Stuart Mill, je v 19. stoletju dejal, da lahko velik duh svobodno diha le v ozračju svobode.

Zaščita žvižgačev- od pravne ureditve do novinarske prakse
Lara Krneža, Projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope Aljaž Mejal, Nataša Rižnar

Nazaj na vrh