Trenutno se predvaja:
Maribor -5
13. marec 2020 ob 10:36 Maribor Spominčice

85 let akademika prof. dr. Jožeta Mlinariča

Neprecenljiv znanstveni opus tankočutnega raziskovalca preteklosti
Foto: Radio Maribor/Stane Kocutar/Mediaspeed
Foto: Radio Maribor/Stane Kocutar/Mediaspeed

Na današnji dan pred 85 leti se je v Mariboru rodil klasični filolog in zgodovinar akademik, prof. dr. Jože Mlinarič.

Proučuje zgodovino gospoščin in samostanov na Slovenskem. Tako je od leta 1982 objavil osem zajetnih monografij v katerih je obravnaval preteklost naših devetih srednjeveških samostanov od njihovega nastanka do razpustitve pod Jožefom II. To so monografije o kartuzijah v Bistri, Jurkloštru, Pleterjah in Žičah, cistercijanskih samostanih v Kostanjevici in Stični ter dominikanskih samostanov v Marenbergu (Radlje ob Dravi), na Ptuju in v Studenicah.

Od leta 1975 je zbiral Gradivo za zgodovino Maribora, ki ga izdaja tukajšnji Pokrajinski arhiv in predaval na Oddelku za zgodovino tedaj še enotne Pedagoške, današnje Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Izkazal se je tudi kot prevajalec. Iz stare grščine je med drugim prevedel Anakreontiko ali pesmi o vinu, ljubezni in uživanju življenja starogrškega pesnika Anakreona iz 6. stoletja pred našim štetjem. Podrobneje je raziskal tudi starejšo zgodovino vinogradništva na Štajerskem.

Profesor Jože Mlinarič je na pobudo zgodovinarja, akad. prof. dr. Boga Grafenauerja leta 1995 postal izredni in leta 2001 redni član SAZU.

Je dobitnik Prešernove nagrade za študente, nagrade sklada Borisa Kidriča, Glazerjeve nagrade za življenjsko delo, zaslužni profesor Univerze v Mariboru in po predlogu Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča častni občan Maribora. Papež Janez Pavel II. mu je za dosežke pri raziskovanju starejše slovenske cerkvene zgodovine podelil naslov viteza komendatorja Sv. Gregorja Velikega iz svetnega reda.

Na današnji dan - 13.3.

Poudarki

  • Kot arhivar v Pokrajinskem arhivu Maribor je leta 1975 začel s sistematičnim zbiranjem gradiva, ki zadeva preteklost Maribora do konca 18. stoletja. Transkribiral in pojasnil je več kot 2000 dokumentov, ki so do leta 2011 izšli v 36 zvezkih. Njegovo delo danes nadaljujejo mlajše raziskovalke in raziskovalci.
Stane Kocutar

Nazaj na vrh