»Pozdravljeno, ljubo mesto Maribor, z zelenimi goricami ovenčano! Danes obhajaš svoj praznik, kakršnega tvoji očetje niso videli in tvoji otroci ne bodo doživeli. Pozdravljena, novo urejena lavantinska škofija, ki se veseliš, da so izpolnjene tvoje dolgoletne želje in je škofovski sedež prestavljen v tvojo sredino. Moja dolžnost je in zato sem prišel k vam, da oznanjam čast Bogu in mir ljudem ... ». S temi besedami je lavantinski škof Anton Martin Slomšek na angelsko nedeljo, 4. septembra 1859 med slovesno mašo, ob prenosu sedeža škofije iz koroškega Št. Andraža v Maribor nagovoril zbrane. Slomšek je v eno škofijo povezal več kot 200 tisoč štajerskih Slovencev, že nekaj dni pozneje pa je v Mariboru ustanovil bogoslovje in teološko šolo, ki je bila prva visoka šola v mestu. Prelat dr. Franc Kovačič – vodilna osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja pa je med drugim zapisal: "Ako so tedaj štajerski Slovenci dobili svojo škofijo, je bil to le čin krščanske pravičnosti, saj se vsem narodom dajejo lastne škofije, v prosvetnem oziru pa je bil to mejnik nove dobe«.
To dejanje je pomembno vplivalo na utrditev narodnostne meje na Štajerskem in posledično na potek današnje slovensko - avstrijske državne meje. 4. september je zato tudi spominski dan Mestne občine Maribor.