Vrhovni svet peterice na Pariški mirovni konferenci je pred 100 leti sprejel odločitev, da bo Prekmurje pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V razpravi 8. in 9. julija 1919 je Vrhovni svet, ki so ga sestavljali Georges Clemenceau za Francijo, Robert Lansing za Združene države Amerike, Silvio Crespi za Italijo, Keishiro Matsui za Japonsko in Arthur James Balfour za Anglijo, sprejel predlog teritorialne komisije, naj bo razvodnica med Muro in Rabo državna meja med Kraljevino SHS in Madžarsko.
To se je zgodilo po tistem, ko je bilo južnoslovanski državi mednarodnopravno ozemeljsko priznano Štajersko Podravje s središčem v Mariboru. Upravičenost zahtev do ozemeljske priključitve Prekmurja h kraljevini in posledično k Sloveniji, je strokovno in z veliko vnemo utemeljeval član etnografske sekcije jugoslovanske delegacije duhovnik, prevajalec in pedagog dr. Matija Slavič (Bučečovci 1877 – Ljubljana 1958), kasnejši rektor Univerze kralja Aleksandra 1. v Ljubljani. Pri utemeljevanju zahtev glede ozemeljske pripadnosti Prekmurja je tesno sodeloval s teologom, filozofom in zgodovinarjem dr. Francem Kovačičem (Veržej 1967 – Maribor 1939).
