Trenutno se predvaja:
Maribor 2
17. november 2019 ob 15:11 Spominčice

Vinogradniški strokovnjak Franz Zweifler (1859-1939)

Pred 90. leti je prvi opisal sorto vinske trte Radgonska ranina
Foto: Radio Maribor/Stane Kocutar
Foto: Radio Maribor/Stane Kocutar

17. novembra pred 160. leti se je v vasi Slovenska gorica /Windisch Goritz pri Radgoni/Bad Radkersburg, rodil vinogradniški strokovnjak in učitelj Franz Zweifler. V Mariboru je obiskoval Deželno sadjarsko in vinarsko šolo ter nato opravljal prakso na posestvu nadvojvode Friderika v Letovicah na Moravskem. Leta 1882 je bil sprejet na Višjo šolo za sadjarstvo in vinogradništvo v Geisenheimu, kjer je kasneje tudi služboval. Proučeval je prednosti gojenja vinske trte ob žični opori in velja za enega od pionirjev sodobnega, žičnega načina vzgoje vinske trte.

V letih od 1889 do 1919 je bil ravnatelj Deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru. V njegovem obdobju so zgradili šolsko poslopje – sedanjo stavbo Kmetijsko – gozdarskega zavoda na Vinarski ul. 14 v Mariboru.

Po prevratu se je leta 1924 preselil v avstrijsko Radgono, bil svetovalec vinarskega podjetja Clotar Bouvier (1853–1930) v Gornji Radgoni in vztrajni dopisnik mariborskega vinogradniškega strokovnega časopisa Naše gorice.

Leta 1929 je prvi znanstveno opisal sorto vinske trte Radgonska ranina (Bouvier Traube, Chasselas Bouvier), ki je danes razširjena predvsem v Radgonsko – kapelskih goricah in na avstrijskem Štajerskem. Leta 1924 je v Berlinu izšla njegova strokovna knjiga: "Lehrbuch des Weinbaues und der Weinbehandlung für Weinbauer und Kellerwirthe, sowie für Weinbauschulen". Po prvem delu te knjige je Andrej Žmavc (1874-1950), njegov naslednik na položaju ravnatelja mariborske vinarske šole, leta 1925 izdal knjigo "Vinarstvo" v slovenskem jeziku.

Franz Zweifler (1859-1939) je bil eden vodilnih strokovnjakov za vinogradništvo in vinarstvo svoje dobe na Štajerskem.

Poudarki

  • Pred 90. leti je Zweifler prvi znanstveno opisal sorto vinske trte Radgonska ranina (Bouvier Traube, Chasselas Bouvier), ki je danes razširjena predvsem v Radgonsko – kapelskih goricah in na avstrijskem Štajerskem.
Stane Kocutar

Nazaj na vrh