Ko smo klepetali s smučarji na Mariborskem Pohorju, so nam tisti starejši zaupali, da so se smučati naučili sami. Seveda, saj nekoč ni bilo smučarskih šol, včasih smo tudi pri opremi izdatno improvizirali. Sama (avtorica prispevka) sem se smučala po domačem bregu z dolgimi elankami, ki sem si jih nataknila na očetove škornje. Današnja oprema in materiali so zelo napredovali, z njimi pa se je spremenila tehnika in hitrost smučanja, zato je treba še toliko bolj slediti navodilom in pravilom za varno smučanje.

smuča že 50 let in je dal pomemben namig v smislu: «Včasih, ko ni bilo vlečnic in smo pešačili na hrib, je bila to dobra rekreacija v primerjavi z danes, ko te lift pripelje na hrib. Zato tudi ni bilo tako čudnih poškodb kot zdaj, ko gre nekdo iz avtomobila takoj na vzpenjačo in se pred smučanjem ne ogreje«.

Učitelj smučanja in vodja smučarske šole Visit Pohorje Matej Mavrovič pravi, da je »ključno biti pilot in ne zgolj potnik na smučeh«. Pri izbiri opreme opozarja na primeren smučarski čevelj, ki mora biti primerne velikosti, da vanj obujemo samo eno (smučarsko) nogavico, ne pa več parov, kar radi počnemo pri otrocih. Pri začetniku naj bi smučke segale vsaj do brade, pri rekreativcu z naprednejšim znanjem pa do nosu ali pa bi naj bile vsaj tako visoke, kot je stojna višina smučarja. Obvezen del opreme za otroke do 14 let je tudi čelada, ki ne bo škodila niti odraslim. Na kratko – oprema naj bo takšna, »da smučarju omogoča varno smučanje več ur, ne pa samo za pol urice in da ga material ne utrudi tako, da človek ne bi mogel uživati na belih strminah«, še pove Mavrovič in opozarja na to, da starši otroke prepogosto odpeljejo na prezahtevne terene. »Družine in smučarje bi opozoril, da je izbira terena glede na sposobnosti posameznika ključna. Le tako lahko govorimo o pravilni izrabi materiala in terena ter o varnem smučanju«.

Na progah je včasih gneča, zato ni dovolj, da se smučar zgolj izogiba oviram, varno je le, če smučanje obvlada. Znanje in sposobnosti so pomembnejše od samozavesti, odveč pa ni niti poznavanje smučarskega bontona, ki vključuje tudi ustrezno komunikacijo s policisti in varnostniki na smučišču. Te prepoznamo po rumenih jopičih, pravi Matej Mavrovič: «Pooblaščene osebe vas lahko legitimirajo in od vas zahtevajo, da jim pokažete smučarsko vozovnico. Tudi če ste bili udeleženi v kakšnem trku ali ste mu bili priča, si lahko zapišejo vaše podatke.«

Preden vas napotimo k poslušanju podrobnosti v radijski reportaži z Mariborskega Pohorja še vtis iz daljnih časov.

»Smučam že 50 let, naučila pa sem se kot otrok, stara 9 let in z vojaškimi smučkami, dolgimi dva metra. Moram pa povedati, da sem se enkrat peljala za znano mariborsko smučarko Drago Žurajevo in da mi je tisto dalo znanje.«

Prijetno, varno in srečno smuko!