Živeti brez nasilja je pravica

Anka Fingušt, vodja Varne hiše Maribor poudarja, »da imamo vsi pravico živeti brez nasilja in da sta pomembna ozaveščanje in zagovorništvo. To pa je proces. Izkušnje in dogodki kažejo, da smo še daleč od ničte tolerance. Je pa več ozaveščenosti. Ženske se prej umikajo in poiščejo pomoč«.

97 odstotkov žensk, ki poiščejo pomoč v Kriznem centru za žrtve družinskega nasilja v Mariboru so ženske, ki jih zlorablja partner, v približno treh odstotkih pa nasilje nad ženskami izvajajo matere in tašče, pravi vodja centra Vilma Kersnik in opozarja, da lahko ženske, ki živijo v dolgotrajnem in nenehnem nasilnem razmerju pomoč poiščejo tudi na različnih t.i. varnih mestih, v šolah, pri osebnem zdravniku ali ginekologu, tam tudi lahko zaprosijo za telefonske številke ustanov, ki bi jim lahko pomagale.

Praktični napotki o pomoči so za žrtve zelo pomembni

Tudi naša sogovornica, ki želi ostati neprepoznana, ni videla izhoda in ne vedela za rešitev, dokler ji ni nekdo priskočil na pomoč. »Potem sem pa vedela, da tu ni več povratka, da je konec. Ker se stvariponavljajo, ker vedno misliš, da bo boljše. Upaš na lepše, če boš tako naredil, da bo boljše, pa ni nič. Partner se ni niti trudil, da bi obljubljal, da bo boljše.«

Nekateri pa to obljubljajo in se ženske k njim vračajo ali pa ob njih vztrajajo, tudi za ceno lastnega razosebljenja, včasih tudi zdravja in življenja. Anka Finguš izpostavlja pozitivno posledico javnega opozarjanja na kaznivost nasilja: «Pogosto povem primer, ki se je zgodil lani, ko je Varna hiša Maribor zaznamovala 20-letnico delovanja, in smo bili medijsko bolj izpostavljeni. Ena gospa, ki je med vožnjo z avtomobilom po radiu slišala za Varno hišo, se je odločila pred božičnimi prazniki zapustiti partnerja in to po 38-ih letih doživljanja nasilja!«

Vsak dan biti na preži in vzpostaviti strategije preživetja

To je dodatno breme žensk, ki živijo v nasilnem odnosu. »Vsakodnevne grožnje, niti besede nisem smela spregovoriti, fizično nasilje pa se je po porodu samo stopnjevalo«, pravi anonimna sogovornica, ki jo je partner fizično in duševno zlorabljal pred nosečnostjo, med njo in po njej. »Vedno sem si želela, da bi bili lepa družina, hrepenela sem po idealu in to še imam v sebi. Prav ta prelom je najtežji, ker po vsem času vidiš, da to ni ideal, da si takega življenja ne zaslužiš, da takega življenja ne moreš živeti naprej. Najprej imaš v mislih svojega otroka, da ga obvaruješ pred življenjem, kot sva ga imela.«

Otroci so tudi žrtve, a so tudi odločilni pri odhodu ženske iz nasilnega odnosa

Vilma Kersnik iz Kriznega centra za žrtve družinskega nasilja pravi, da so prav otroci v zadnjem času odločilni pri materinih odločitvah, da zapustijo nasilen partnerski odnos. Bolj ozaveščeni so, veliko preberejo na spletu. Otroci pa so tudi žrtve takšnega odnosa. Dr. Jasna Podreka s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je analizirala sodne primere intimno-partnerskih umorov in poskusov umorov pri nas. Izsledke je objavila v knjigi z naslovom »Bila si tisto, kar je molčalo«. Gre za tragično skrajnost nasilja nad partnericami, ki se zgodi v zaskrbljujoče velikem deležu, Podrekova je namreč ugotovila, da skoraj polovico vseh umorov žensk povzročijo nekdanji ali aktualni zakonci oziroma intimni partnerji. Ni redkost, da otroci dejanje vidijo. »Najbolj so se me dotaknili primeri, in teh je bila kar tretjina!, ko se nasilni partnerji pri umoru ali poskusu umora niso ustavili niti, ko so imeli za priče lastne otroke. Najmlajši je bil star dve leti. V Slovenij imamo zelo slabe programe za otroke, ki doživijo takšne travme. Jaz si sploh ne znam predstavljati, kako lahko nekdo živi s tem«, še pravi Jasna Podreka, ki je v pri svojem delu ugotovila, da so nasilni partnerji sposobni največjih grozodejstev takrat, ko se ženska odloči zapustiti nasilen odnos.« Tudi zato smo dolžni opozarjati na nasilje, če smo mu priča ali ga zaslutimo. Prijavo lahko opravimo tudi anonimno, na telefonski številki 113 ali prek spleta na http://www2.gov.si/e-uprava/prijavadn.nsf

Celovitima prispevkoma, ki opozarjata, ozaveščata in opogumljata, lahko prisluhnete tukaj: