Glede na zevajočo praznino na knjižničnih policah pri določenih žanrih, predvsem pri kriminalnih in detektivskih romanih, in na dolge čakalne vrste za nekatere knjige zaradi rezervacij, je očitno, da teh to poletje ne boste mogli prebrati. Mogoče jih boste lahko celo šele pozimi. Razen če si jih boste kupili.

Oglasili smo se v Mariborski knjižnici in se pozanimali o najbolj izposojanih naslovih, tako pri mlajših kot pri starejših bralcih. Eni in drugi poleti radi posežejo po branju, ki sprošča, in – roko na srce – tudi po šundu. Priljubljenih naslovov je veliko, omenjamo pa jih le nekaj.

Kaj mika mlade?

Da so okusi mladih bralcih zelo različni, se kaže tudi v izposoji knjig po starostnih skupinah. Tiste do devetega leta starosti še vedno zelo zanimata zbirki Grozni Gašper Francesce Simon in Hude pravljice Primoža Suhodolčana. Od tujih avtorjev najbolj krožijo knjige katalonskega dvojca Bonilla Rocio in Malet Oriol, z naslovi, kot sta Maks in superjunaki in Najvišja gora knjig. Med mlajšimi najstniki je še vedno zelo priljubljen Harry Potter. Nejc Petermanec iz Pionirske knjižnice Rotovž: »Prvi trije deli so nenehno izposojeni. Četudi imamo zelo veliko izvodov, so vedno v obtoku. Vsako leto je isto. Harryja Potterja berejo tudi čez leto, poleti pa še posebej.« Kakovostne knjige, ki gredo v izposojo, so med drugim tudi Enooki maček Paule Fox, Most v Therabitijo avtorice Katherine Paterson in Kolo na šolski strehi Meinderta De Jonga.

Starejši osnovnošolci in srednješolci pa radi sežejo po knjigah o Percyju Jacksonu. Teh knjig zmanjka takoj, takoj ko se konča šola, in se je treba zanje postaviti v vrsto. Bralni čar je ohranila tudi knjiga Čudo R. J. Palacio najbrž tudi po zaslugi njenega nadaljevanja in filma, med novostmi pa vleče Sin Alejandra Palomasa. Tudi za to knjigo se je treba postaviti v vrsto čakajočih.

Mladi berejo poleti tudi celo ljudsko slovstvo, pravljice iz različnih držav, tudi pripovedke o Mariboru in okolici in strokovne knjige »z namigi za družinske izlete in z nasveti za potepanje. Zanimajo jih tudi knjige o naravoslovnih poskusih, o morju in morskih živalih. O knjigah izvejo v šoli, obveščajo se med seboj, upoštevajo priporočila učiteljev ali pa jih najdejo na spletu. Včasih tudi vprašajo nas v knjižnici«, je še povedal Nejc Petermanec.

Bralna prva pomoč za odrasle

Tudi odrasli se težko prebijajo skozi množico knjižnih naslovov. Pri izbiranju knjig jim pomagajo med drugim knjižničarji, brezplačna revija Bukla in spletni portal www.dobreknjige.si. Ko si pomagajo s prvim, drugim ali tretjim, pade odločitev, to pa da statistični rezultat.

»Bralci radi posežejo po trivialnem branju, ki ne zahteva visoke koncentracije. Najbrž zato, ker je stres čez leto prevelik in si želijo nekaj lahkega, nenapornega, napetega, zanimivega«, pravi Ana Pernat iz Mariborske knjižnice in pove, da si odrasli bralci pri iskanju knjig pogosteje zaželijo knjižničarjeve pomoči predvsem poleti.

Dela popularnih tujih avtorjev hitro izginejo s polic, zato knjižničarji bralcem svetujejo domače avtorje. Med njimi so te dni najbolj brani Bronja Žakelj (Belo se pere na 90), Tadej Golob (Jezero, Leninov park), Katja Perat (Mazohistka), Barbara Pešut (Pisma iz JLA), Jerneja Ferlež in Peter Rezman (Maribor, paralaksa). Pritegnejo tudi ljubezenski romani tujih avtorjev in predvsem knjige skandinavskih avtorjev. Med kakovostnejšimi Pernatova omeni avtorje, kot so Fredrik Backman (Mi smo medvedi, Mi proti vam), Jo Nesboe (Sin, Mcbeth), Marin Persson Giolito (Živi pesek), Jojo Moyes (Dekle, ki si ga zapustil) in J. K. Rowling (Smrtonosna belina) – to detektivsko serijo izdaja Rowlingova pod psevdonimom Robert Gailbraith.

Poleti radi beremo romane in biografije, po katerih so posneti filmi ali nadaljevanke, ki so še vedno aktualni (Čudo, Igra prestolov, Bohemian Rapsody, Prvič), in ker se osebnostna rast v tem času ne ustavi, so brani tudi naslednji avtorji: OSHO (Intimnost, Strah, Ustvarjalnost), Bruno Šimleša (Umetnost življenja, Šola življenja), Joe Dispenza (Odvadite se biti to, kar ste, Placebo ste vi) in Y. N. Harari (Sapiens, Homo deus, 21. nasvetov za 21. stoletje).

Zelo izposojani pa so tudi turistični vodniki – v Mariborski knjižnici so jih letos temeljito obnovili in posodobili in razširili nabor držav.