Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila upokojena učiteljica slaščičarstva Darinka Gostenčnik. Po njenem imajo slaščice karakter. Je članica ocenjevalne komisije na državnem tekmovanju Dobrote slovenskih kmetij, sodelovala je tudi pri zaščiti potice kot naše nacionalne sladice.

Kot nam je povedala Darinka Gostenčnik, so potice razširjene po vseh slovenskih pokrajinah, med seboj se razlikujejo po nadevih, vrstah testa in obliki. Ministrstvo za kmetijstvo je pred dobrima dvema letoma že zaščitilo ime slovenska potica z zajamčeno tradicionalno posebnostjo, zdaj teče postopek še na evropskem nivoju. Zaščitena slovenska potica je pripravljena s petimi tradicionalnimi nadevi: orehovim, orehovim z rozinami, rozinovim, pehtranovim ali pehtranovim s skuto. Pečena je v potičniku, ki zagotavlja edino pravo obliko potice - to je okrogla, z luknjo v sredini, njen zunanji rob pa je gladek ali pokončno rebrast. Potresena je lahko s sladkorjem v prahu.
»Orehova potica in orehova potica z rozinami sta najbolj priljubljeni. Sta tudi najdražji, najbolj občutljivi in najtežje ju je narediti, zato čestitke vsem gospodinjam, ki jim potica uspe. Pomembno je tudi, da ima potica toliko nadeva, kot je testa. Torej, na kilogram testa moramo dodati kilogram nadeva in to je zelo pomembno, » pravi slaščičarska mojstrica in avtorica in soavtorica več učbenikov za slaščičarje Darinka Gostenčnik.
»Potica je dobra jed, boljše nima celi svet,« pa pravi star ljudski pregovor o enem najdragocenejših biserov naše kulinarične zakladnice. To prvovrstno pecivo je že od nekdaj veljalo za boljšo jed in obenem postalo tesno povezano s prazničnim obredjem in šegami na Slovenskem.
Prisluhnite slaščičarski mojstrici Darinki Gostenčnik v oddaji Obrazi sosednje ulice.

Porabska potica Foto: Radio Slovenija/Silva Eöry
Porabska potica Foto: Radio Slovenija/Silva Eöry