Trenutno se predvaja:
Maribor 4

Vili Mešič. Foto: Radio Maribor

Za začetek delovanja Radia Maribor je imel največ zaslug Vili Mešič. Takrat mlad fant je bil ljubitelj radijske tehnike, glasbe in gramofonskih plošč in je bil pred vojno zaposlen v podjetju Radio Starkel. Izdelal je oddajnik, ki ga je od leta 1943 preizkušal in uporabljal predvsem za predvajanje gramofonskih plošč. Nekaj časa je imel oddajnik v Mariboru, zadnje leto vojne pa ga je spravil pri prijatelju v Bresternici. Po koncu vojne je Mešiča poiskal sodelavec iz podjetja Radio Starkel Franc Ferk, ki je takrat delal za Agitprop, in ga prosil, naj oddajnik usposobi, ker takratna Komanda mesta Maribor ni imela druge možnosti za obveščanje. Mešič je odšel v Bresternico po oddajnik in ga odnesel v zasebno stanovanje v Tyrševi ulici 14. Takratno usposobitev oddajnika je dejansko zahtevala Komanda mesta, torej vojaška oblast, in Radio Maribor je sprva deloval pod njenim okriljem.

Prve dni po osvoboditvi je Radio Maribor oddajal samo lasten program. Oddaje so potekale v živo, razen nekaj glasbe, ki so jo predvajali s plošč. To so bila predvsem poročila iz Maribora, kasneje pa so se začeli tudi prenosi mitingov, prenosi iz Unionske dvorane, prenosi koncertov Kot zanimivost lahko povem, da so spremljali program Radia Maribor večkrat kar vsi Mariborčani, saj je bilo v mestu postavljenih 50 zvočnikov.

Od ideje do svetovnega spleta

Poslušanje radia okoli leta 1930 – prastari sprejemniki samo s pomočjo slušalk. Foto: Radio Maribor

Mariborski župan dr. Alojzij Juvan leta 1938 piše o slabi slišnosti Radia Ljubljana na območju Maribora. Foto: Radio Maribor

Koroška c. 19 v Mariboru – Radio Maribor je tukaj deloval od poletja 1945 do jeseni 1985. Foto: Radio Maribor

Začetek gradnje Regionalnega RTV centra Maribor – pomlad 1980. Foto: Radio Maribor

Mariborski župan dr. Franjo Lipold je 6. oktobra 1933 prejel dopis, v katerem mu sporočajo, da se je Radio Ljubljana odločil v Mariboru ali bližnji okolici postaviti relejno postajo, ki bi prenašala celotni program Radia Ljubljana.

Za gradnjo radijske postaje v Mariboru je mestni svet 28. februarja 1936 ustanovil poseben odbor, v katerem so bili župan dr. Alojzij Juvan, podžupan Franjo Žebot, načelnik III. odseka Jože Stabej, član mestnega sveta Viktor Grčar, tiskovni predstavnik mestne občine Franjo Kramberger ter strokovni člani Franc Hrastelj, Josip Baran in inž. Julij Uršič.

Leta 1938 je mariborski župan dr. Alojzij Juvan zapisal: »Nova (radijska) postaja je posebno potrebna z nacionalnega vidika. Nacionalna propaganda potom radia je dandanes še bolj potrebna kot prosvetna. Vsem nam je znano, kako sistematično sosedne države preko radia propagirajo ideje, ki so škodljive za naše narodno in državno življenje. Dan na dan naš narod posluša to propagandno in v duše naših ljudi prihaja strup tujine, tuje miselnosti in nepotrebno spoštovanje pred sosedi. Da prodre in se poglobi narodna in državna misel in zavest do zadnje vasi, je potrebno izločiti poslušanje tujih radijskih postaj in nuditi dobro domačo narodno propagando v lastni postaji v Mariboru.«

15. maja 1940 so bili pri ljubljanski Inženirski komori  registrirani Načrti za gradnjo oddajnika na Teznu oziroma radijske postaje v Mariboru.

11. maja 1945 ob  13. uri je v skladu z navodili novih političnih oblasti v Mariboru iz stanovanja v Tyrševi ulici 14 začel oddajati Radio svobodni Maribor. »Otvoritev Radia svobodni Maribor je velik trenutek za Slovence, še posebej za Štajerce«, je kasneje zapisal kronist tedanjega časopisa Novi Čas. Pripravljalna dela za začetek oddajanja je s pomočjo lastne opreme izvedel mladi radijski tehnik Vili Mešič, ki velja za očeta Radia Maribor.

13. maja 1945 je prevzel vodstvo Radia svobodni Maribor prvi upravnik,  Maistrov borec Josip Šegula, ki je med drugo svetovno vojno živel kot izgnanec v Valjevu. Osvoboditev je dočakal v Murski Soboti, kjer je pripravil proslavo ob tem dogodku.

27. januarja 1947 je bilo, »izhajajoč iz tradicij in delovanja Radia OF«, ustanovljeno državno gospodarsko podjetje Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje. S tem se je radio iz zvezne ustanove spremenil v državno gospodarsko podjetje republiškega pomena in je bilo zanj pristojno predsedstvo vlade LRS

18. oktobra 1956, ko je Radio Maribor v svoj program uvrstil novo nedeljsko oddajo Mariborski feljton, ki je postal osrednja lokalna oddaja in jo pripravljamo še danes.

20. septembra 1960 je bila določena nova lokacija za radijski oddajnik na Pohorju in sicer nad zgornjo postajo Pohorske vzpenjače. Slovesna otvoritev te postaje je bila 3. decembra 1963, gradnjo pa so financirale okrajna in občinske skupščine mariborskega okraja.

Delavski svet RTV Ljubljana je na seji 27. februarja 1978 imenoval gradbeni odbor za izgradnjo RTV doma v Mariboru.

27. novembra leta 1985 je Radio Maribor začel oddajati iz sedanjega RTV centra na Ilichovi ul. 33 pod Pekrsko gorco.

29. marca 1987 je novinar Tone Petelinšek izvedel eno prvih neposrednih radijskih oglašanj iz verskega okolja v slovenski radijski prostor, v program Radia Maribor in Val 202, in sicer ob blagoslovitvi in otvoritvi Škofijske avle v Mariboru.

23. maja leta 1991 je poročevalka Radia Maribor Breda Čepe v oddajo "Dogodki in odmevi" Radia Slovenija sporočila, da so enote Jugoslovanske ljudske armade začele obkoljevati 710. učni center Slovenske teritorialne obrambe v Pekrah. Prav to obvestilo je v veliki meri pozvalo Mariborčane, da so armadnim oklepnikom z živim zidom zaprli poti do učnega centra in s tem prekrižali načrte jugoslovanskega vojaškega vrha, ki je želel prekiniti proces demokratizacije in osamosvajanja Slovenije. Šlo je za prvi poseg vojske in za začetek vojaškega dela razpada Jugoslavije.

Leta 1991 na Radiu Maribor vzpostavimo prvo lokalno računalniško omrežje na osnovi Ethernet 10BASE2 standarda. Omrežje sta izvedla inž.Jan Lesek Čurič in Aleš Podpečan.

Leta 1995 se je začel uvajati računalniški sistem DALET, ki predstavlja osnovo priprave in predvajanja radijskega programa

Od 9. maja 1998 oddajamo program Radia Maribor na oddajni točki Pohorje, s frekvenco 93,1 MHz in močjo 2kW z modernim, popolnoma transistoriziranim oddajnikom angleškega proizvajalca Harrisa, ki ga kot prva radijska postaja v Sloveniji od leta 2002 krmilimo z digitalnim AES/EBU signalom.

V letu 2002 je začel Radio Maribor oddajati svoj program tudi na svetovnem spletu in sicer  na naslovu rtsp://helix.rtvslo.si/broadcast/mb1-10.ra . Za kodiranje programa se uporablja koder podjetja Real Streaming, ki analogni audio signal digitalizira in kodira v 64 kBit Real Media format. Ta oprema omogoča da je program Radia Maribor s pomočjo računalnika ''slišen'' na vseh kontinentih.

Radio Maribor danes

Režija studia 1 Radia Maribor. Foto: Radio Maribor

Radio Maribor danes največ pozornosti namenja pokrivanju dogajanja v severovzhodnem delu Slovenije. Svoje informativne oddaje pripravlja med 8. in 17. uro. Med odmevnejšimi oddajami Radia Maribor sta zagotovo Radijska tribuna, kjer se krešejo mnenja o aktualnem dogajanju v lokalnem in širšem okolju, in Mariborski feljton v nedeljo točno opoldne. Sodelavci radia pripravljamo tudi glasbene oddaje za različne okuse, med njimi so Glasbeni radiogram, Glasbeni četrtek, Doktor Jazz, lestvica Top 17. Pomemben del programa radijci namenjamo športu, v ponedeljkovem Tretjem polčasu, sobotnem športnem večeru in nedeljskem športnem popoldnevu. Tudi mladim je namenjen del radijskega programa, predvsem v oddajah Mladi mladim, Megašolski herci, za najmlajše pa skrbijo ustvarjalci v Otroškem radijskem studiu in Sobotni bralnici. Pomembno je tudi sodelovanje z nacionalnimi radijskimi programi. Izjemno dobro in utečeno je sodelovanje na področju informativnih vsebin, kjer Radio Maribor deluje kot kolektivni dopisnik in prispeva znaten delež prispevkov, s čimer je regionalno okolje doseglo pomembno zastopanost v osrednjih informativnih oddajah.

Zavedamo se, da se je medijska krajina spremenila, konkurenca med radijskimi postajami zlasti na našem območju je izjemno velika in neizprosna. Vsak se trudi po svoje. Naša vloga pa je v primerjavi s komercialnimi mediji zelo drugačna. Poslanstvo našega radia je izobraževanje, svetovanje, pomoč pri reševanju problemov, opozarjanje nanje, seznanjanje z delom inštitucij, razkrivanje pomanjkljivosti in napak … imamo tudi pomembno obveščanja ob naravnih nesrečah in drugih izrednih situacijah ...

Nazaj na vrh