Traffic hotline 080 80 15

08. May 2020 at 08:06 EU,Slovenija Euranet Plus

Aplikacija za sledenje okuženim s Covid-19

Aplikacija za sledenje okuženim naj bi uporabnika opozorila, da je bil v stiku z okuženim in tako pomagala zdravstvenim oblastem pri sledenju stikom, kar je ključno za prekinitev verig prenosa, poudarjajo v Evropski komisiji.

Aplikacije naj bi torej ljudi, ki so bili določen čas v bližini okužene osebe, opozarjale, naj se testirajo ali samoizolirajo, ne da bi razkrile identiteto okužene osebe. Temeljile naj bi na tehnologiji Bluetooth, ki pa ne omogoča sledenja lokacij posameznikov.

Aplikacijo je med drugim že začela uporabljati Norveška, in sicer na način, da aplikacija posamezniku sporoči, ali je bil v bližini okužene osebe. Izdelali so jo tudi Avstrijci, kjer bodo uporabniki sami odločali o podatkih, ki jih želijo posredovati. Začetek preizkušanja aplikacije je napovedala tudi Italija.

Evropska komisija je že v začetku aprila priporočila skupen pristop k tovrstnih uporabi mobilnih aplikacij. V komisiji predvsem izpostavljajo, da morajo biti aplikacije povsem skladne z evropskimi pravili o varstvu osebnih podatkov in zasebnosti ter da jih je treba uporabljati v tesnem sodelovanju z javnimi zdravstvenimi oblastmi in ob njihovi odobritvi. Na kaj bi morali biti ob uvajanju takšnih novosti še posebej pozorni, je za Odmeve TV Slovenija, razložil namestnik informacijske pooblaščenke, Andrej Tomšič:

»Evropski nadzorni organi za varstvo podatkov podpiramo stališča komisije, da mora ta zadeva potekati na prostovoljni bazi. Predvsem pa je pomembno v naprej oceniti tovrstne aplikacije z vidika njihove učinkovitosti, nujnosti in seveda sorazmernosti.« Ker je trenutno kar nekaj nejasnosti, za kakšne aplikacije pravzaprav gre, je njihove posledice tudi težje oceniti, pojasnjuje Andrej Tomič. »Obstajata namreč dva večja tipa aplikacij: prvi se nanaša na sledenje osebam, ki so bile okužene, drugi tip se pa nanaša na osebe, ki so bile v stiku z okuženim. Prve so zelo invazivne, terjajo veliko osebnih podatkov, se pa nanašajo na manjši del populacije. Druge pa so lahko manj invazivne in se lahko nanašajo na velik delež populacije. Njihovo invazivnost je treba oceniti, ampak še prej moramo vedeti, kako aplikacija pravzaprav deluje.« Andrej Tomšič še dodaja, da naj bi v vsakem primeru uvajanje tovrstne aplikacije potekalo transparentno, z zakonskimi osnovami in ob upoštevanju vseh temeljnih načel varstva osebnih podatkov.

Da bi bilo za državljane bolje, če bi bila tovrstna aplikacija enotna na evropski ravni, meni odvetnik dr. Blaž Kovačič Mlinar, saj bi v tem primeru notranje meje lahko ostale odprte. »Res pa je, da v kolikor kdo ne bi hotel uporabljati tovrstnih aplikacij in zato ne bi smel vstopiti v drugo državo, ker pač ne bi imel ustreznih podatkov, da ni bil v stiku z okuženimi, to pa je ponovno vprašljivo tudi s stališča pravice do zasebnosti po evropski konvenciji o človekovih pravicah pa tudi po evropski temeljni listini človekovih pravic. Vsekakor je še veliko vprašanj predvsem ustavno pravne narave, ki jih v tem trenutku sploh še ne moremo predvideti.«

Javne zdravstvene oblasti so do konca aprila ocenile učinkovitost aplikacij na nacionalni in čezmejni ravni. Članice EU bodo nato do konca maja poročale o svojem ukrepanju in zagotovile pregled ukrepov drugim članicam in Evropski komisiji.

Komisija bo ocenila napredek in ves čas krize objavljala redna poročila. Prvo poročilo lahko pričakujemo junija. V njem bo priporočila dodatno ukrepanje ali odpravo ukrepov, ki ne bi bili več potrebni.

Projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope
@euranetplusslovenija #EuranetPlus

Nataša Godec