Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule in hkrati opozarja, da se tudi ženske na podeželju vedno znova srečujejo z novimi izzivi.
Nekoč so ženske na podeželju morale delati fizično, danes morajo voditi papirje, izstavljati račune in podobno. Tovrstnega dela na kmetijah ni malo in vzame veliko časa, velikokrat so za to potrebna tudi dodatna izobraževanja.
Ženske imajo na kmetijah čedalje pomembnejši položaj, v Sloveniji je delež žensk, ki so kot nosilke in družinski član udeležene pri delu na kmetijskih gospodarstvih, 46-odstoten, kar je višje od EU povprečja, ki je pri 42 odstotkih.
Delež žensk na kmetijah se torej povečuje in postavlja se vprašanje ali ponuja kmetijstvo v Sloveniji enake možnosti moškim in ženskam? Predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule: » Bi rekla, da je to od kmetije do kmetije različno, saj so odnosi tisti, ki postavijo kmetijo.. torej kaj kdo počne in kako smo enakovredni. Na splošno pa v kmetijstvu še vedno velja, da odločajo moški. Tudi na sestankih je zelo malo žensk, saj odločitve še vedno prepuščajo moškim. Verjetno ne najdejo časa, da bi se pojavile v javnem življenju, tam, kjer se odloča, kjer se snuje, kjer se sprejema, kjer se obravnava politika in menim, da so glede tega ženske še vedno premalo aktivne. To je problem in dokler bodo drugi odločali, kaj me počnemo, bo ostal problem.«
Tudi zaslužki na kmetiji se ne porazdelijo enakovredno med spoloma, pravi Irena Ule, »saj je običajno tako, da za žensko npr. zmanjka denarja za zavarovanje, kjer je možno, da se oba zavarujeta. Po navadi je zavarovan moški, ženska se temu odpove. »
Na globalni ravni na pomembnost žensk v kmetijstvu opozarjajo Združeni narodi (v ta namen so razglasili 15. oktober za svetovni dan kmetic) in Svetovna kmetijska organizacija, pri kateri sodeluje tudi Zveza slovenske podeželske mladine.
Mladim ženskam, ki se šele odločajo za pot v kmetijstvo Irena Ule svetuje, naj pomagajo postaviti poklic kmetice na pravo mesto, saj meni, da nam še ni uspelo, da bi bil to enakovreden poklic.
»Mislim, da se da na kmetiji solidno živeti, seveda ob delu, saj brez dela na kmetiji pač ne gre.. svetovala bi jim, naj v prvi vrsti poskrbijo zase. Naj se pridružijo društvom, naj se srečujejo, saj je ob vseh omrežjih, ki jih imamo na voljo, še kako pomembno druženje, izmenjava izkušenj in pogovor iz oči v oči. Svetovala bi jim, naj se odločijo za ta poklic, naj ga nosijo častno, naj bodo ponosne, da proizvajajo doma pridelano hrano, da se trudijo, da je podeželje obdelano, da so nosilke tradicije in da vedo, da so steber življenja na podeželju. Na to bi morale biti ponosne in se še naprej boriti za svoje pravice,« dodaja predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule.
Že leta 2002 je tudi Evropska kmetijska komisija izpostavila, da mora spolna enakost postati središčna tema pri razvoju podeželja. Vsekakor se pojavlja vprašanje, kako kmečko žensko vzpodbuditi, da si bo skušala izboriti enakopravnejši položaj in kako ji zagotoviti pomoč ter izobraževanje. Konkretnih vzpodbud namenjenih izključno ženskam v kmetijstvu pri nas ni, zato je treba njihovo vlogo ustrezno upoštevati in jim nameniti več pozornosti.
Nataša Godec, Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope
@euranetplusslovenija #EuranetPlus
