Traffic hotline 080 80 15

02. Nov 2020 at 08:18 Slovenija, Maribor Euranet Plus

EU podpira ponovno uporabo odpadne opreme v urbanih akcijah

Foto: Radio Maribor/Lidija Cokan
Foto: Radio Maribor/Lidija Cokan

Skoraj tono rodovitne zemlje so konec septembra razdelili v mariborski občini v okviru evropskega projekta Urbana zemljina za hrano. Zemljo so občani prejeli v zameno za uporabne stvari ob zaključku poletne akcije Zamenjaj in pridelaj.

Projekt Urbana zemljina za hrano poteka pod okriljem Urban Innovative Action. Pri akciji Zamenjaj in pridelaj so se osredotočili na zbiranje odpadne, a še delujoče električne in elektronske opreme, ki po ocenah enega od osmih partnerjev projekta, mariborskega Inštituta Wcycle, velja za najhitreje rastočo skupino odpadkov v zadnjih letih.

Svetovalec v inštitutu Igor Kos o tem kaj vse so zbrali v času akcije Zamenjaj in pridelaj: ,,V bistvu smo akcijo izvedli dvakrat, in sicer v juliju in septembru. Zbrali smo različne stvari. V prvi akciji smo se bolj osredotočili na zadeve, ki so še uporabne. Dobili smo precej knjig, gospodinjske stvari, od šalic do kozarcev in posode, tudi nekaj električnih naprav, kot so npr. toasterji. Vmes so se našle tudi raritete, starejši deli od fotoaparatov. Tisto, kar pa je bistveno je to, da so ljudje te stvari, ki so se jim bili pripravljeni odpovedati, dejansko tudi prinesli za nadaljnjo uporabo.''

Po ocenah EU v predalih Evropejcev leži kar več kot milijarda mobilnih naprav, zlasti telefoni, ki so jih množično uporabljali pred dobrim desetletjem, ki so jih medtem zamenjale zmogljivejše in bolj pametne elektronske naprave. V Sloveniji naj bi se odstotek odpadne elektronske opreme v lanskem letu povečal kar za 54%, zato je optimističen podatek, da je 80 odstotkov mobilnega telefona mogoče reciklirati.

Delujočo električno in elektronsko opremo, ki so jo zbrali v okviru omenjenih akcij, bo recikliralo podjetje Zeos. Preostale uporabne stvari bo prevzelo Društvo Aktiviraj se, prav tako partner projekta Urbana zemljina za hrano, ki si z dvema trgovinama v Mariboru ljudi prizadeva ozaveščati o pomenu ponovne uporabe, ,,od Smetke na Gosposki, do Ropotarnice na Partizanski, stvari so tudi pregledali in po potrebi tudi popravili oz. dodelali, če je karkoli manjkalo. Dejansko gre za sistem ponovne uporabe,'' pojasnjuje Kos.

Po besedah Kosa je eden od produktov projekta inovativna zemljina, ki se prideluje iz dveh snovnih tokov, ki nastajata v drugem največjem slovenskem mestu: ,,Eno je predelava biološkega odpadka, ki ga vsak dan ustvarjamo in zbiramo v mestu, drugo pa je zemljina iz gradbenih posegov v mestu, tista, ki je uporabna in ni pretirano onesnažena. Pri tem sodeluje kot partner v projektu podjetje ZAG – Inštitut za gradbeništvo in materiale iz Ljubljane, ki je pripravilo to recepturo in skladno s tem smo potem zamešali te količine.''

Občani so v zameno za uporabne stvari v obeh akcijah skupaj prejeli več kot dve toni rodovitne zemlje, avtohtona semena ali lonček za hladne ali tople napitke za večkratno uporabo, ,,tako da je ena vrečka predstavljala malo večji cvetlični lonček. Razdelili smo tudi okrog sto lončkov za hladne in tople napitke, čez dvesto biorazgradljivih lončkov, ki so narejeni iz zamrznjenega graha, ki mu je pretekla uporaba, gre za slovenski produkt, in pa več kot tristo vrečk avtohtonih semen, v osnovi so to bila zelišča,'' pojasnjuje Kos.

Upoštevajoč zahtevne spreminjajoče se čase v katerih živimo, zlasti v luči podnebnih sprememb in prizadevanja EU za zmanjšanje pritiska odpadkov na okolje, Igor Kos, svetovalec pri mariborskem inštitutu Wcycle, poudari, da sta ob podpori medijev oba dogodka pritegnila presenetljivo število ljudi, ki se zavedajo pomena ponovne uporabe, kar je osnovni cilj projekta Urbana zemljina za hrano: ,,V zadnjih tridesetih oz. štiridesetih letih smo bili vzgajani v tem, da vzameš, uporabiš in zavržeš, kar pa ni potrebno. Ta način uporabe predmetov moramo dejansko začeti spreminjat sami pri sebi, zato želimo skozi tovrstne akcije vsakega izmed nas spodbuditi k takšnemu načinu razmišljanja in delovanju. Skozi mednarodno sodelovanje se pri različnih partnerjih srečamo s predstavitvami različnih aktivnosti, ki jih izvajajo drugje, tako da nismo pri tem ekstremno inovativni, smo pa vendarle uvedli malo drugačen pristop. Pri drugem dogodku smo zaradi statističnega podatka o povečanju števila odpadne elektronske opreme posvetili malo več pozornosti prav temu.''

Po oceni inštituta Wcycle stvari, ki so jih v obeh akcijah prinesli občani, sicer kažejo na spreminjanje ne samo potrošniških navad, ampak tudi na razvoj tehnologije.

Projekt Urbana zemljina za hrano se izteče prihodnje leto, saj je bil zaradi pandemije covida-19 podaljšan.
Lidija Petković; Projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope

Čezmejni evropski projekt – In Cultura Veritas
Lidija Petkovič