Traffic hotline 080 80 15

24. Nov 2018 at 12:12 Slovenija Euranet Plus

EU projekt PlasmaSolution razvija inovativni premaz za les

Inovacija temelji na uporabi hladne plazme
Inovacija temelji na uporabi hladne plazme, kot jo srečamo v plazma TV napravah, čeprav bo plazma namesto kot vir svetlobe namenjena utrjevanju barv in lakov. Način uporabe je podoben običajnemu utrjevanju premazov z UV svetlobo, ki so v splošno uporabi, kar zagotavlja hitro sušitev in odlične lastnosti utrjenega premaza. Foto: Radio Maribor

Evropski projekt prvega štipendista programa Marie Sklodowska Curie na Univerzi v Ljubljani PlasmaSolution bo znanstvenikom pomagal razviti novo tehniko za razvoj boljših in lahko dosegljivih premazov za les. Gre za utrjevanje lesa s plazmo, ki pomeni revolucijo na področju industrijskih lesnih premazov, ne samo v Evropu, temveč na svetu.

Doc. dr. Sebastian Dahle s Tehniške Univerze v Clausthalu v Nemčiji namerava inovativni premaz za les z utrjevanjem s plazmo skupaj s prof. dr. Markom Petričem na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in s sodelavci razvijati dve leti.

Znanje nemškega specialista za obdelavo materialov s plazmo bo slovenskim strokovnjakom pomagal združiti prednosti obdelave lesa s plazmo s klasičnim konvencionalnim načinom.

"Nova tehnika obdelave lesa s plazmo, ki so jo začeli razvijati konec avgusta, pa omogoča nanos in utrditev premaza v enem samem koraku, samo z enim slojem, medtem ko konvencionalne uporabljamo v dveh ali treh slojih. S tem načinom bomo omogočili t. i. gradient lastnosti, kar pomeni, da se bodo lastnosti spreminjale po debelini, kar bo nudilo optimalno prilagoditev zahtevam lesa kot podlage. Kot živ material ima les namreč posebne zahteve, s čimer se mu bomo veliko lažje prilagodili,'' pojasnjuje Petrič.

Inovacija temelji na uporabi hladne plazme, kot jo srečamo v TV-plazmah, čeprav bo plazma namesto kot vir svetlobe namenjena utrjevanju barv in lakov. Način uporabe je podoben običajnemu utrjevanju premazov z UV-svetlobo, ki so v splošni uporabi, kar zagotavlja hitro sušitev in odlične lastnosti utrjenega premaza. Bistvene lastnosti premaza s plazmo bodo lahko določene s sestavo osnovnega pripravka. Dodatki v premaznih raztopinah pa bodo omogočili boljši oprijem premaza na podlago, daljšo obstojnost in druge funkcije. Kljub potencialom pa bo pri novi tehniki vendarle potrebna previdnost, poudarja Petrič: ,,Še vedno ne vemo, kako se bo les oz. premaz med obdelavo s plazmo obnašal v kemijskem smislu. Izziv bodo tudi monomeri, ki so lahko z okoljskega in zdravstvenega vidika nezaželeni. Kljub temu mislimo, da to ne bo prevelika težava, saj se bodo ti monomeri hitro vezali v t. i. polimerno plast. V okviru tega projekta bi si tako želeli razjasniti poznavanje kemijskega procesa in same fizike plazme.''

Čeprav je nanos premaza s plazmo zahteven in drag postopek, je pozitivna plat tega, da bodo za obdelavo lesa s tem načinom "porabili manj energije in da tovrstni premazi ne vsebujejo organskih topil', pravi Petrič, ki dodaja, da je bil projekt že ob prijavi "izpostavljen strogemu recenzijskemu postopku.''

Poleg Petriča, koordinatorja projekta, in drugih raziskovalcev s področja lesarstva na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter doc. dr. Janeza Kovača z Inštituta Jožefa Stefana bo glavnino izvedbenega dela izvedel Dahle.

"Seveda imamo tudi sodelujočo institucijo iz tujine, italijansko podjetje Certottica. Neuradno oz. posredno prek neuradnega sodelovanja, pa bodo vključeni tudi nemški strokovnjaki,'' pravi Petrič.

Prva stopnja projekta zajema izdelavo ustrezne naprave za obdelavo s plazmo. Stroški dvoletnega razvojnega projekta PlasmaSolution bodo po oceni Petriča zelo nizki: "EU je odobril 157.000 evrov, od česar bo večji del denarja šel za plačo našega gostujočega raziskovalca. Stroški za material in razvoj bodo znašali skromnih 20.000 evrov, drugi splošni in režijski stroški pa bodo znašali kakšnih 15.000 evrov. Nekje do 15.000 evrov bomo dodali še iz drugih virov.''

Po besedah Petriča predvidevajo, da bo cena premaza, ki se bo uporabljal na omenjen način, primerljiva z visokokakovostnimi konvencionalnimi premazi za UV-utrjevanje, tj. okoli 15 evrov na liter: "In če bi bili uspešni, kar verjamem, da bomo, bi bilo res možno, da se takšni premazi pojavijo tudi v prosti prodaji. Seveda je ob tem treba dodati, da bodo za utrditev zahtevali posebno opremo, tj. vir plazme s katero bi potem obdelali tak tekoči premaz, da bomo tvorili utrjen film.''

Poleg strokovnih in znanstvenih vidikov projekta PlasmaSolution ne gre pozabiti razvoja kariere mladega raziskovalca, kar je cilj programa Marie Sklodowska Curie, v okviru katerega bodo izvajali projekt, še dodaja koordinator projekta Marko Petrič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani: "To seveda vključuje najrazličnejše t.i. mehke veščine, komunikacijo, razvijanje pedagoških veščin, vzpostavljanje novih stikov, seznanjanje javnosti o izsledkih projekta, kar je vse usmerjeno k cilju razvoja kariere dobitnika te štipendije (tj. doc.dr. Sebastian Dahle).''

Lidija Petković, Radio Si; projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope
L.P.

Last articles

Ni prispevkov znotraj kategorije.