EU zakonodaja, ki ureja dostopnost blaga in storitev ne dovoljuje diskriminacije prebivalstva zaradi invalidnosti. Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010-2020 dostopnost opredeljuje kot zagotavljanje invalidom enak dostop do fizičnega okolja, prevoza, informacijskih in komunikacijskih tehnologij in sistemov ter drugih objektov in storitev, kot ga imajo prebivalci brez invalidnosti.
V središče svojega delovanja obiskovalce z invalidnostjo postavlja tudi vedno več kulturnih ustanov, ki so začeli prilagajati ne samo vsebine, ampak tudi ostalo ponudbo.
Prvi, ki je pri nas začel delati korake v smeri omogočanja dostopakulturne dediščine najširšemu občinstvu je bil Slovenski etnografski muzej. Temu zgledu pa je sledil tudi piranski Pomorski muzej Sergej Mašera. Skupaj z Občino Piran sta sodelovala v triletnem projektu Come in! (Vstopite!), ki ga je sofinanciral program Srednja Evropa, zaključil pa se je konec septembra.
Piranski pomorski muzej je sicer že pred projektom za obiskovalce z gibalno oviranostjo imel postavljeno dvigalo in zapornico.
,,S projektom Come in! smo šli veliko širše. Razstave smo poleg osebam s fizično oviranostjo prilagodili tudi slepim, slabovidnim, gluhim, osebam z motnjami sluha in posameznikom z duševnimi motnjami.'' pove kordinatorka projekta Snježana Karinja.
V projektu Come in! je sodelovalo 14 partnerjev iz šestih držav – Slovenije, Italije, Avstrije, Hrvaške, Poljske in Nemčije. Ideja, da se dostopnost piranskega Pomorskega muzeja razširi na vse obiskovalce, je prišla, ko jih je k sodelovanju povabil videmski Arheološki muzej, pojasnjuje Karinja.
V okviru tega so razvili nekaj taktilnih replik predmetov, kar je za večino muzejev neobičajno, pojasnuje Karinja: ,,Te smo naredili v sodobnih tehnologijah 3D printa. Za določene predmete smo želeli, da so čimbolj natančno izdelani oz. da se lahko posname oblika predmeta. Vsak kustos je zbral določeno število predmetov, ki izstopajo po vsebinskem sporočilu. Vsi obiskovalci se radi dotaknejo predmetov in ob tem so na voljo tudi knjižice, ki nudijo razlago v treh jezikih in v Braillovi pisavi.''
Prva pilotna razstava, ki je bila v piranskem Pomorskem muzeju v celoti prilagojena obiskovalcem je bila Kamen na kamen – Rimska arhitektura severozahodne Istre. Po besedah Karinje so na tej razstavi želeli ,,predstaviti arheološka najdišča od Jernejevega zaliva do Novigrada v Rimskem času. Ta razstava je bila prilagojena tako gibalno oviranim, kot slepim in slabovidnim. Bila je tudi interaktivna, saj so lahko obiskovalci te osnovne materiale, kot so glina, kamen in omet, tudi otipali in povonjali. Vsebovala pa je tudi pedagoški kotiček z igro memory.''
Glavno vodilo pri snovanju omenjene razstave je bilo tudi to, da so pri oblikovanju predmetov iz gline vključili tudi osebe z Downowim sindromom. Korak k večji dostopnosti za vse pa je bila tudi zaposlitev prve gibalno ovirane osebe v muzeju.
Vsi sodelujoči partnerji so se osredotočili na tako fizično, informacijsko-komunikacijsko, socialno kot ekonomsko dostopnost. Med ključnimi rezultati projekta Come in! so štirje glavni instrumenti: smernice o dostopnosti, izobraževanje zaposlenih v muzejih, investicijska vlaganja ter oznako dostopnosti COME IN!
,,Tukaj je posebnost storitvena veriga skozi različne faze, torej pred prihodom v muzej ali po odhodu, od blagajne do ogleda razstave. Obstaja posebna matrica na podlagi katere preverjamo dostopnost. Oznaka Come in! je bila narejena za manjše in srednje velike muzeje. Poleg tega v projektu naj ne bi ničesar počeli brez vključenosti oseb z oviranostjo. Ob tem smo sodelovali z različnimi društvi, kot so Sonček in Silva. Naš pridružen partner pa je bil tudi Center za komunikacijo, sluh in govor iz Portoroža. Tudi naša spletna stran je sedaj še bolj dostopna. Nezanemarljiv del pa je tudi ekonomske narave, tako si lahko skupine naš muzej ogledajo zastonj, razen v primeru vodstva.''
Oznako je prejelo šest muzejev iz sodelujočih držav, tudi Pomorski muzej Sergej Mašera Piran. Certifikat je bil podeljen za obdobje petih let, nato bo sledilo preverjanje. Oznaka se bo podeljevala tudi drugim muzejem in ustanovam, ki bodo, če jo bodo želeli pridobiti, morali dokazati, da si prizadevajo za večjo dostopnost, še dodaja koordinatorka projekta pri nas, kustosinja Snježana Karinja: ,,To so v glavnem muzeji oz. neprofitne ustanove, ki služijo družbi in skrbijo za njen razvoj, so odprte za javnost, zbirajo, hranijo, raziskujejo, posredujejo in predstavljajo snovno in nesnovno dediščino. ''
Razpis za pridobitev certifikata bo izšel januarja prihodnje leto.
Piranski pomorski muzej se glede dostopnosti tako postavlja ob bok velikim nacionalnim muzejem. Za investicije so v sklopu projekta pridobili 60.000 evrov.
Lidija Petković, projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope
@euranetplusslovenija #EuranetPlus
