Traffic hotline 080 80 15

06. Dec 2019 at 12:25 Slovenija, EU Euranet Plus

Mladi in šport v EU: ''Mladi za mlade'' za prve delovne izkušnje

Foto: European Community/shutterstock
Foto: European Community/shutterstock

Evropski parlament priznava, da postaja vse bolj potrebno, da EU obravnava tudi področje športa, saj je slednji pomemben družbeni pojav in javna dobrina. Poleg aktivnega spodbujanja evropskih državljanov k izvajanju telesnih dejavnosti skozi številne pobude in projekte, si EU prizadeva tudi k zmanjševanju brezposelnosti mladih na področju športa.
Mladi za mlade je eden od projektov, ki se osredotoča predvsem na iskalce prve zaposlitve z izobrazbo športne smeri stare do vključno 29 let.

V zadnjih letih je šport v številnih evropskih strategijah in programih pridobil pomembno vrednost. V ta namen je Evropska unija sprejela smernice za pridobitev zanesljivih primerljivih statističnih podatkov o gospodarskem in družbenem pomenu športa, da bi zagotovila osnovne pogoje za oblikovanje politik na tem področju.
V lanskem letu je bilo na področju športa v EU zaposlenih več kot 1,7 milijona ljudi. 37% teh je bilo starih med 15 in 29 let.
Zagotavljanja kakovostnih ukrepov in storitev za znižanje brezposelnosti mladih so se v začetku septembra leta 2017 lotili sodelujoči v projektu Mladi za mlade. Osredotočili so se zlasti na iskalce prve zaposlitve mlade diplomante 2. bolonjske stopnje na področju športne vzgoje ali kineziologije.

,,Najprej nas je vodilo dejstvo o višji stopnji brezposelnosti mladih v primerjavi s stopnjo brezposelnosti v EU, kot tudi splošno brezposelnostjo, hkrati pa tudi zato, ker razpisanih pripravništev pred tem že kar nekaj let ni bilo. Pripravništvo pa je z opravljenim strokovnim izpitom ena od bistvenih možnosti za kasnejšo zaposlitev,'' pove Marjana Špilek, koordinatorka projekta z Zavoda za šport RS Planica, ki doda, da so s programom želeli rešiti dve težavi: ,,Ena je bila zaposlovanje mladih, hkrati pa tudi zagotoviti večje število strokovno vodenih vadb za dijake poklicnih in strokovnih šol ter za študente. Pri teh dveh populacijah je namreč število ur obvezne športne vzgoje bistveno manjše, kot recimo pri gimnazijcih, pri študentih pa so tudi ti programi postali izbirni in je teh ur danes bistveno manj, kot jih je bilo včasih.''

V prvih dveh letih trajanja projekta Mladi za mlade se je število brezposelnih mladih znižalo samo v starostnem obdobju med 25 in 29 let, in sicer z 10.067 na 7.943. Med 15. in 24. letom je stopnja brezposelnosti ostala bolj ali manj enaka.

Špilekova pojasni, da z zaposlitvijo na projekt mladi pridobijo praktične delovne izkušnje in krepijo kompetence za njihovo dolgoročno zaposljivost, tudi zahvaljujoč temu, da so kot strokovni delavci deležni mentorstva: ,,40% dela opravijo pod vodstvom neformalnega mentorja, kjer pridejo do prenosa znanj in izkušenj iz prve roke. Izvajalce in strokovne delavce vseh institucij spodbujamo, da se dodatno izobražujejo oz. usposabljajo in s tem širijo svoje znanje, tako s področja vzgoje in izobraževanja kot tudi s področja zaposlovanja. Vsem strokovnim delavcem zaposlenim na javnih srednjih šolah pa je omogočeno tudi opravljanje vseh pogojev za pristop k strokovnemu izpitu na področju vzgoje in izobraževanja, ki je ključen za dolgoročno možnost zaposlitve tudi po izteku projekta.''

Študenti, ki se zaposlijo preko programa Mladi za mlade delajo bodisi z dijaki, kot učitelji športne vzgoje, bodisi s študenti na visokošolskih zavodih, študentskih športnih organizacijah ali na Slovenski univerzitetni športni zvezi.

Od začetka projekta je bilo vključenih osemnajst različnih izvajalcev in dvaindvajset različnih strokovnih delavcev. Nekateri so si v tem času našli zaposlitev drugje, spet drugi so si zaradi tega našli menjavo.

28-letna Živa Sabo, nekdanja atletinja, sedaj magistrica kineziologije, je za projekt izvedela na Zavodu za zaposlovanje, ko je zaključila s študijem na ljubljanski Fakulteti za šport: ,,V tem projektu sem novinka, saj sem se zaposlila šele 1.septembra letos. Izkušnje so zaenkrat pozitivne. Spoznavam se z organizacijo in delom Univerzitetne športne zveze Maribor, navezujem nove stike. Bistveno je, da si nabiram izkušnje na področju načrtovanja in izvajanja vadbenih programov, evalvacije le-teh in da delam z ljudmi.''

30-letni Tadej Novak, profesor športne vzgoje, je že drugo leto zapored strokovni sodelavec na Slovenski univerzitetni športni zvezi. Tako kot Živa je za projekt izvedel v času iskanja zaposlitve preko Zavoda za zaposlovanje. Zaposlil se je za obdobje štirih let, kako bo naprej še ne ve, vendar ostaja optimist: ,,V tem obdobju sem se naučil načrtovati športne programe po meri mladih ljudi, v svojem primeru študentov. Te programe skušam izboljševati, šport pa tako približati čim večji študentski populaciji. V dvoranah mi projekt omogoča, da se udeležujem raznih strokovnih usposabljanj, seminarjev in raznih kongresov.''

Po besedah koordinatorke projekta konkretnih rezultatov projekta v smislu raziskave še nimajo, ,,so pa nekateri izvajalci te meritve gibalnih sposobnosti opravili že v sklopu rednega programa. Smo pa pri vseh dijakih in študentih, ki so del projekta, izvedli anketo s katero smo želeli pridobiti informacije o vplivu projektov na njih. Podali so neke vrste samooceno, tudi glede vpliva na druga psihofizična stanja, kot sta stres, koncentracija, splošno počutje, zdravje, iskanje novih vrstnikov itn.
V luči razvojne osi, ki si v Sloveniji na vseh področjih prizadeva, da bi se iz centra pomaknila v regije, prihaja tudi na področju športa do razlik pri zaposlovanju mladih, pritrjuje Špilekova: ,,Zahodno kohezijsko regijo imamo lepo pokrito, slabši odziv pa beležimo na vzhodu, kjer imamo trenutno samo pet izvajalcev in imamo še kar nekaj prostih mest.''

Mladim je najbolj všeč individualni pristop, saj se vadba odvija z manjšim številom udeležencev, največ deset. Poleg tega se jim zdijo zelo primerne vsebine, ki so prilagojene njihovi starosti. Kot prednost pa vidijo tudi dejstvo, da so vadbe za njih brezplačne, a kljub temu strokovno vodene.

Mladi iskalci zaposlitve se imajo še vedno možnost prijaviti na projekt Mladi za mlade, ki se zaključi 31. avgusta 2021, še doda Marjana Špilek, koordinatorka projekta z Zavoda za šport RS Planica: ,,Naslednji rok za prijavo je 8.maj 2020 do 12.ure. Potrebna razpisna dokumentacija bo na naši spletni strani objavljena vsaj kakšen mesec prej. Na razpis se lahko prijavijo izvajalci z že izbranim kandidatom za strokovnega delavca. To so lahko javne srednje šole in srednješolski centri, ki izvajajo program srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, javni dijaški domovi, mladinski centri, javni visokošolski zavodi, razne študentske športne organizacije in Slovenska univerzitetna športna zveza (SUSA).''

Naložbo v projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope

@euranetplusslovenija

Lidija Petkovič