Škodljivost žuželčjih škodljivcev se v svetu povečuje, saj ličinke žuželk sodijo med najbolj agresivne škodljivce v kmetijstvu.

»V projektu Susphire, v katerem znanstveniki sodelujejo s španskim podjetjem Ecologia y Proteccion Agricola, se proti škodljivcem borimo tako, da motimo njihovo parjenje,« pravi doc.dr. Špela Baebler iz Nacionalnega inštituta za biologijo, ki vodi slovenski del projekta.

»Samice namreč s feromoni privabljajo samce. To pa lahko izkoristimo tako, da z uporabo feromonov zvabimo samce vstran od polja ali sadovnjaka in tako se žuželke ne parijo. Tak način je okoljsko prijazen, saj v nasprotju s klasičnimi pesticidi deluje samo na določene vrste žuželk,« pravi doc. dr. Špela Baebler.

Žuželčji feromoni se po pojasnilih inštituta že uporabljajo za zatiranje škodljivcev, a je trenutno edini pristop za njihovo proizvodnjo kemična sinteza, kjer je uporaba škodljivih kemikalij neizogibna.

»Zato v tem projektu razvijamo biotehnološko pridelavo, v kateri bi feromone proizvajale rastline ali pa glive,« dodaja Baeblerjeva.

Projekt, ki je prejel več kot 1,6 milijona evrov iz evropske sheme financiranja Eracobiotech, vodi Diego Orzaez z inštituta za molekularno in celično biologijo iz Valencije.

Na Nacionalnem inštitutu za biologijo sodelujejo z vsemi partnerji v različnih delovnih paketih, znanja, ki jih prinašajo k projektu, pa so s področja sistemske biologije. Ta bo pomagala izboljšati proizvodni sistem, bioinformatika pa bo pomagala odkriti nove metabolne poti za sintezo feromonov.

»V projektu smo tudi odgovorni partner za obvladovanje s podatki, saj je eden od ciljev projekta tudi, da so podatki po koncu projekta dostopni in uporabni za nadaljnjo uporabo, se pravi, da jih tudi drugi znanstveniki lahko uporabijo,« pravi dr. Špela Baebler.

Projekt Susphire bo trajal tri leta, takojšnjo neposredno korist pa bo imelo špansko podjetje, ki je že v konzorciju »Ecología y Protección Agricola«, saj to podjetje trenutno trži in proizvaja kemijsko pridobljene feromone.

V nadaljnjih fazah znanstveniki pričakujejo, da bodo bioproizvodnjo uporabila tudi druga podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo feromonov. Pridelovalci bodo tako imeli na voljo cenejša in prijaznejša sredstva za zaščito rastlin in nenazadnje bo to koristilo vsem, saj bo hrana, ki jo jemo, manj obremenjena s pesticidi in vpliv v ekosisteme bo manjši.

Nataša Godec, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope