, en prostor za vse je slogan programa projektov eProstor. Gre za skupno ime za vrsto aktivnosti, ki jih izvajajo tako GURS, Direktorat za prostor, stanovanja in graditev in Ministrstvo za okolje in prostor. Direktor GURS-a, Tomaž Petek ob tem izpostavlja, »aktivnostim, ki se izvajajo v programu projektov eProstor bi dal skupni imenovalec: zagotavljamo pogoje za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov in prostorskega načrtovanja ter evidentiranja nepremičnin. Gre za vrsto povezanih projektov, ki so se začeli izvajati pred tremi leti ob podpori evropskega strukturnega sklada, kar pomeni, da so sofinancirani s sredstvi Evropske unije. Zaključek programa projektov je predviden za leto 2021« še dodaja Petek.

Več kot 23 milijonov projektov je bilo že poskeniranih v digitalni arhiv v več kot 200 let starega katastra, kar spada pod enega izmed projektov znotraj programa eProstor. Tomaž Petek ob tem opozarja »vse elaborate, to se pravi dokumente, ki so nastajali pri meritvah v zemljiškem katastru in kasneje pri katastru stavb smo pretvorili v skenograme v digitalno obliko kar je predpogoj, da se z njimi lahko elektronsko posluje. Dejansko smo v okviru programa projektov digitalizirali oziroma skenirali več kot 9 milijonov dokumentov doslej, nekaj dokumentov pa je bilo urejenih še preden se je projekt začel in skupno imamo v evidencah torej 23 milijonov poskeniranih dokumentov in urejenih v elektronskem arhivu, tako da lahko do njih dostopajo uporabniki na kar najbolj enostaven in hiter način.« še poudarja Tomaž Petek. Ob vsem tem pa gre seveda tudi za zajem določenih podatkov, s katerimi danes Republika Slovenija ne razpolaga in bodo ob zaključku projekta vzpostavljeni v evidenco tako imenovane podrobnejše dejanske rabe stavbnih zemljišč. Petek ob tem dodaja »istočasno pa se izboljšuje položaj zemljiško-katastrskih načrtov, ki so v digitalni obliki, kar pomeni, da jih prilagajamo na bolj natančno pozicijo glede na druge podatke, kot je denimo digitalni ortofoto oziroma topografski podatki. Trenutno je dokončanih približno 60 odstotkov ozemlja Slovenije, ostalo bomo zaključili v letu 2020. En velik korak pa se izvaja na dostopu do občinskih prostorskih načrtov oziroma aktov lokalnih skupnosti in državnih prostorskih načrtov, kjer se ti podatki povezujejo s podatki nepremičninskih evidenc in ki so že delno dostopni preko spletnih pregledovalnikov kar prav tako pripomore k hitrejšemu odzivnemu času v pri evidentiranju nepremičnin« izpostavlja Tomaž Petek.

Informacijska prenova nepremičninskih evidenc in seveda enoten prostorski informacijski sistem, postavita vprašanje, kako je s pravicami dostopa. Tomaž Petek pravi »vsi podatki, razen osebnih podatkov imajo status informacij javnega značaja in so brez kakršnihkoli omejitev dostopni vsem uporabnikom, tako v javni upravi kot posameznikom in edina omejitev velja pri dostopu do osebnih podatkov« še pojasnjuje direktor GURS-a.

Vse skupaj bo vključeno v evropski informacijski sistem, kar pomeni, da smo v Sloveniji povezljivi tudi z ostalimi evropskimi državami, kar se tiče uporabe osnovnega geodetskega sistema oziroma prostorskega referenčnega sistema. A Tomaž Petek opozarja, da je bilo potrebnega veliko usklajevanja »zaradi tega smo morali v lanskem letu vse naše evidence pretvoriti v novi, tako imenovani, evropski koordinatni sistem. Doslej je v državi veljal Gauss-Krügerjev koordinatni sistem, a smo že leta 2008 začeli izvajati aktivnosti prehoda na nov evropski koordinatni sistem in od 1.1.2019 so uradno v Sloveniji tudi vse nepremičninske evidence za katere je zadolžen GURS, posledično pa tudi tiste evidence drugih upravljalci zbirk prostorskih podatkov, dostopne tudi v novem koordinatnem sistemu« razloži Petek. Do zaključka projekta bodo podatki na voljo v obeh, tako v starem, kot v novem sistemu, a predvidevajo, da bodo po letu 2021 vsi uporabniki navajeni tudi na uporabo novega in bo dostop do podatkov mogoč le še izključno v novem koordinatnem sistemu. Tomaž Petek še izpostavlja, da »gre za velik zalogaj predvsem v informiranju velikega števila uporabnikov in tudi pri sami uporabi podatkov, res pa je, da nov sistem omogoča tudi enostavnejšo uporabo prostorskih podatkov tudi pri GPS napravah oziroma drugih navigacijskih instrumentih.«

Program projektov eProstor je v veliki meri sofinanciran tudi s strani evropskih sredstev oziroma »skupen obseg vseh aktivnosti v teh petih letih je 23 milijonov evrov, skoraj 18 milijonov evrov od tega so sredstva iz evropskih strukturnih skladov, lastna udeležba pa je 15 odstotkov« je pojasnil direktor GURS-a Tomaž Petek.

Uporabniki pa seveda želimo, da bo v prihodnje prostorsko načrtovanje, graditev objektov in upravljanje z nepremičninami lažje doseči s povezljivimi, dostopnimi in zanesljivimi zbirkami prostorskih podatkov, ki bodo nemoteno delovale in bile zmeraj na volj.

Program projektov eProstor sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj – naložba v vašo prihodnost.

Borut Kampuš

Projekt Euranet Plus - boljše razumevanje Evrope #EuranetPlus