Evropska Unija se je v t. i. zelenem dogovoru zavezala, da bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost. Dr. Nejc Hodnik s Kemijskega inštituta meni, da je eden izmed odgovorov na vprašanje, kako to doseči čista energija oz. vodikova ekonomija. S projektom, ki se ukvarja ravno s tem področjem, je v začetku tega meseca uspel prepričati recenzente Evropskega raziskovalnega sveta na razpisu za ERC Proof of Concept 2020.

ERC Proof of Concept Grant podeljuje Evropski raziskovalni svet z namenom financiranja začetnih faz prenosa temeljnih znanstvenih odkritij v uporabo. Ali drugače povedano, preverjanje komercialnega potenciala neke raziskave. Pridobijo ga lahko le raziskovalci, ki že imajo ERC raziskovalni projekt.
Za raziskave elektro katalizatorjev ga je dr. Hodnik prejel leta 2019.

Dr. Hodnik bo tako v novem projektu lahko naredil prve korake h komercializaciji novega postopka za proizvodnjo boljših in naprednejših katalizatorjev za vodikove gorivne celice. Gorivne celice in elektrolizerji so naprave, ki s pomočjo katalizatorja iz plemenitih kovin, kot na primer platina, zlato in srebro, pretvarjajo vodik v elektriko in obratno. So tudi temelj vodikove ekonomije. Hodnik pravi, da je projekt pomemben, ker bo »ta tehnologija omogočila prehod s fosilnih goriv na brezogljična goriva, to pa je v bistvu vodikova ekonomija, kjer iz obnovljivih virov, to je sonce, veter, delamo elektriko, iz nje delamo vodik, prek cepljenja vode, potem pa gorivne celice nazaj to pretvarjajo v elektriko. To je nekakšna shramba energije.«.

Katalizator, ki ga razvijajo na Kemijskem inštitutu, je drugačen od teh, ki so trenutno komercialno dostopni, »ker ko smo ga v okviru tega ERC projekta natančno razumeli na atomski skali, smo našli neke oblike, strukture teh nanodelcev, ki so bolj stabilne, in tako lahko bolj efektivno uporabimo platino, ki je najbolj kritičen del teh katalizatorjev, torej količina platine, ki jo uporabijo – mi bomo to naredili s 50% manj platine,« še dodaja.

Hodnik meni tudi, da bodo katalizatorji v prihodnosti vedno bolj pogosti tudi v vsakdanjem življenju. »Naš katalizator je uporaben trenutno predvsem v avtomobilski industriji, kjer se že delajo avtomobili na gorivne celice, torej na vodik. Nekako največ je tega pri velikih tovornjakih, torej vlakih in ladjah. Na daljši rok pa se bodo gorivne celice uporabljale povsod, tudi doma za sisteme neprekinjenega napajanja, nadomestile bodo energente iz fosilnih goriv.«

V projektu načrtujejo nadaljnji razvoj proizvodnje katalizatorja in demonstracijo produkta v realnem okolju vodikove gorivne celice. Hodnik načrtuje, da bodo z ekipo, ki jo sestavljata še dr. Matija Gatalo, in Tomaž Bizjak v naslednjem koraku »začeli s povečano skalo proizvodnje tega katalizatorja, potem s testiranjem pri realnih pogojih, potem pa v roku prvega leta mislim, da bomo že dobili nekako občutek, če je ta katalizator res tako dober, kot si predstavljamo, in bo v roku 18 mesecev, ko je zaključek tega projekta znano, če je to komercialno zanimivo ali ne.«

Direktor kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh je dodal, da je projekt za Kemijski inštitut pomemben iz dveh vidikov. »En vidik je ta, da so projekti Evropskega Raziskovalnega Sveta izjemno prestižni. Zelo težko jih je pridobiti, uspešnost je zelo nizka, in tisti, ki jih dobijo, veljajo za tisto najboljše, kar lahko Evropa ponudi na znanstvenoraziskovalnem področju. Drugi vidik, ki pa je tudi pomemben, je ta, da lahko s temi projekti financiramo aktivnosti, ki jih na druge načine ne moremo financirati ali pa težje pridobimo sredstva.«

Znanstveniki namreč s sredstvi projekta financirajo razvoj, patentno zaščito, analizo trga, povezavo s potencialnimi partnerji in začetne stopnje komercializacije oz. prenosa temeljnih znanstvenih odkritij v širšo uporabo.

Doslej sta v Sloveniji projekta za presojo inovacijskega potenciala prejela samo dr. Dragan Mihailović z Instituta Jožef Stefan in dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

Tatjana Milovanović, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope