Traffic hotline 080 80 15

07. Feb 2020 at 08:24 Slovenija, EU Euranet Plus

Slovensko socialno podjetništvo raste, a pod EU povprečjem

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Socialno podjetništvo je kot koristno že dolgo prepoznano tudi v okviru Evropske unije ter njenih članic. Tako drugod kot pri nas je ta sektor v porastu, čeprav ima še veliko neizkoriščenega potenciala. Socialnih podjetij je v Sloveniji sicer vedno več, medtem ko je takšnih, ki v celoti delujejo po načelih socialnega podjetništva, veliko manj.

Socialna podjetja v veliki meri obravnavajo družbene in okoljske probleme ter spodbujajo razvoj zdravih skupnosti. Svoje poslovne in trgovske metode združujejo z družbenim poslanstvom in splošno priznanimi vrednotami neprofitnega in javnega sektorja. Pri nas se tovrstna alternativna oblika podjetništva povezuje bolj ali manj z reševanjem brezposelnosti in težav socialno ogroženih skupin.

V Evropski uniji socialna ekonomija k BDP-ju in zaposlenosti prispeva približno 10 odstotkov, v nekaterih državah, kot npr. v Španiji, Italiji in na Švedskem še več, v Sloveniji le dobra 2 odstotka, kar naj bi bila posledica šibkega položaja glavnih akterjev socialne ekonomije pri nas. Gre za društva, zavode, zadruge in druge oblike nevladnih organizacij ter organizacij civilne družbe.

Največ slovenskih registriranih socialnih podjetij, več kot polovica, je danes v Podravju. Konec lanskega leta je bilo v Sloveniji registriranih 268 socialnih podjetij. V največji meri se socialno podjetništvo rojeva in razvija v Mariboru, ki je leta 2018 dobil naziv Evropska prestolnica socialne ekonomije.

Kljub porastu števila registriranih socialnih podjetij, pa je takšnih, ki v celoti delujejo po načelih in zahtevah socialnega podjetništva, ki so opredeljene v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem podjetništvu, zaenkrat veliko manj.

S tem se strinja tudi Dolores Kores, nekdanja predsednica strokovnega sveta Slovenskega foruma socialnega podjetništva, ki v luči spodbujanja razvoja socialnega podjetništva opozarja, da je med Evropo in Slovenijo na tem področju še zmeraj velik razkorak: ,,Leta 2015 je bilo tudi malo iluzorno pričakovati, da bomo do leta 2020 dosegli povprečje EU, razen, če bi res delali neke strukturne spremembe, za katere pa mislim, da nimamo ne želje ne volje, da bi to počeli. Če pogledamo konkretne številke, koliko je socialnih podjetij, koliko jih deluje na ta način, mislim, da se ni veliko spremenilo.''

Podobna slika naj bi sicer prevladovala tudi drugod po Evropi in svetu, pojasnjuje Koresova: ,,Danes se socialno podjetništvo vse bolj razume tudi, kot neke vrste odgovorno podjetništvo, ne glede na to, ali govorimo o veliki korporaciji ali lokalni iniciativi. Namreč, tudi največji gospodarstveniki oz. podjetniki ugotavljajo, da način poslovanja, ki je bil značilen za 20. stoletje, dolgotrajno ni vzdržen, zato vse bolj prevzemajo tudi načela socialnega podjetništva.''

Po besedah Koresove se je težko primerjati z drugimi, zlasti državami anglosaksonskega izvora, kot so Italija, Francija in Španija: ,,V sami osnovi imamo princip delovanja zakonodajni okvir, in tudi socialni okvir, če pogledamo sisteme blaginje, ki so različni. Pri nas je veliko storitev, ki jih izvaja javni sektor, medtem ko v Italiji pa spada to v domeno socialnih podjetij oz. kooperativ. Tudi Velika Britanija npr. nima teh storitev v javnem sektorju, temveč opravlja to socialno-podjetniški sektor.''

Kot predstavnica evropskih socialnih podjetij je bila Koresova tudi članica strokovne skupine evropske komisije za socialno podjetništvo GECES. Z zadnjim poročilom so pozvali k ukrepanju pri reševanju številnih izzivov, zlasti potrebo po spodbujanju trajnostne in socialno vključujoče gospodarske rasti ter ustvarjanju delovnih mest. Poziv je bil naslovljen na Evropsko komisijo, države članice in organizacije socialnih podjetij. ,,Leta 2007 je kriza v EU za seboj pustila trajne posledice, in izkazalo se je, da so socialna podjetja bistveno lažje preživela. Prav v tej smeri je bilo naše glavno sporočilo, da se spremeni način obvladovanja samih podjetij oz. da gre v smer socialnih podjetij, še zlasti takrat, ko govorimo o ranljivih ciljnih skupinah, ki so v takih trenutkih veliko bolj izpostavljene tveganjem,'' pojasni Koresova.

Rastoči koncept socialnega podjetništva naj bi do leta 2020 prevzel vodilno vlogo v širjenju demokracije, enakosti in odprtih možnosti za socialno ogrožene po Evropi in v svetu. Pa vendar bo na rezultate potrebno še počakati, še zaključi Dolores Kores: ,,Velik delež podjetij se je sicer začel obračati v to smer. Potrebno bo pogledati tudi na tiste ljudi, ki so socialno ogroženi, kakšen vpliv ima poslovanje na okolje. Je pa treba vedeti, da bodo vsa ta priporočila in želje naletele na plodna tla šele čez kakšnih deset, petnajst let.''

Eden od vidnejših korakov na področju razvoja socialnega podjetništva pri nas bo tudi bilateralna konferenca Socialno podjetniška iniciativa 2020, ki bo potekala marca v Ljubljani. V pobudi so kot del strategije Evropa 2020 opredeljeni ključni ukrepi Evropske unije in držav članic za ustvarjanje sistema za spodbujanje socialnih podjetij.


Lidija Petković, projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope @euranetplusslovenija

Lidija Petkovič