Projekt Usmerjanje obiska v Triglavskem narodnem parku oz. na kratko Smer TNP se po več kot dveh letih počasi zaključuje. Glavni namen sodelovanja je bil obisk z najbolj občutljivih in kritičnih območij znotraj Triglavskega narodnega parka preusmeriti na manj obremenjena in ustrezno urejena območja, ki lahko prenesejo večje obremenitve.

V projektu, ki ga vodi Razvojna agencija Zgornje Gorenjske (Ragor), sodelujejo javni zavod Triglavski narodni park (TNP), Cipra Slovenija, Turizem Bohinj in občini Bohinj ter Kranjska Gora.

Po besedah vodje projekta Urške Luks, je projekt je zajemal tri glavne sklope, in je sedaj v zaključni fazi: ,,Prvi je bil vzpostavitev spremljanja obiska v Triglavskem narodnem parku, drugi so bili ukrepi in orodja za učinkovito usmerjanje obiska, tretji pa spodbujanje trajnostne mobilnosti.''

Po besedah Majde Odar iz javnega zavoda Triglavski narodni park je spremljanje obiska z avtomatskimi števci ,,ena od v zadnjem času prepoznavnih metod načina spremljanja dogajanja na določenem območju'': ,,Seveda že dalja časa poznamo vprašalnike, mehansko štetje in fizično štetje oseb, vendar z avtomatskimi števci obiska dobimo resnično podatke, ki so zlasti na zelo frekventnih mestih tudi zelo kvalitetni in zelo uporabni. Gre za precej majhne napravice, ki so precej diskretne in skorajda nevidne, namestili smo jih na najbolj frekventnih točkah v dolinah, delno tudi v visokogorju, gre za alpske doline na zahodni in severni strani Triglavskega narodnega parka, in sicer za Dolino Tamar, za območje Martuljka, za območje Doline Vrat, Pokljuške soteske v Radovni in za območje Bohinja.''

Sleherni javni prostor, kar narava zagotovo je, ima določene nosilne zmogljivosti, kar pomeni, da množičen obisk ne more trajati v nedogled. Luksova tako poudari, da so se pri preusmerjanju ljudi osredotočili predvsem na preusmerjanje iz visokogorja na obrobje parka: ,,Znotraj projekta smo namenili več pozornosti tudi posameznim območjem, tako se je npr. Cipras Slovenija na območju Vršiča ukvarjala predvsem s problematiko trajnostne mobilnosti, Občina Bohinj je na območju Gorjuš postavila novo informacijsko točko s kolesarskim postajališčem, Občina Kranjska gora, Triglavski narodni park in Turizem Bohinj pa so postavili tudi dvaindvajset novih informacijskih tabel na območju Poti Triglavske Bistrice, Doline Radovne ter Bohinja.''

Med dobre primere tovrstnega prizadevanja spada dobro poznana pohodniška pot Julijske Alpe, pove Luksova: ,,S tem se vsekakor strinjam, tudi sama pobuda za ta projekt je bila v bistvu povezana s pobudo za vzpostavitev te pohodniške poti. Da pa je ta pot nastala, je bilo povezano kar nekaj projektov in različnih aktivnosti, ki se med seboj dopolnjujejo.''

Po besedah Odarjeve bodo lahko pridobljene rezultate uporabili pri nadaljnjem usmerjanju obiska. Poleg tega so jih številke izjemno presenetile: ,,Marsikje so segale krepko čez trideset tisoč in petdeset tisoč. Pri Bohinjskem jezeru smo ocenili, da je teh prehodov na pešpoti okoli jezera v celotnem letu tudi sto tisoč. V prvem letu seveda nismo mogli sklepati za celotnih tristopetinšestdeset dni, vendar pa se je v nadaljevanju leta 2020 izkazalo nekaj precej zanimivega. S pojavom epidemije je logično na marsikateri od teh točk obisk upadel, na marsikateri pa narasel in sicer tudi za 30%. seveda to pripisujemo velikemu številu enodnevnih obiskovalcev zlasti v Alpskih dolinah.''

Majda Odar iz javnega zavoda Triglavski narodni park še doda, da so s projektom Usmerjanje obiska v Triglavskem narodnem parku - Smer TNP park popeljali v novo smer: ,,Na določenih točkah, predvsem naravnih znamenitostih in na razglediščih, kot npr. Vintgar, Vogel, Slap Savica, tukaj so številke seveda na voljo, obstaja pa ogromno sivih lis, prednostno smo se tukaj osredotočili na planinska izhodišča, kjer pa teh podatkov ni bilo. Seveda je osnovni namen spremljati trende o tem, kaj se dejansko dogaja, so pa ti podatki uporabni za marsikoga. Če recimo izpostavim pomembno nalogo, uveljavljati javni prevoz, videti, kaj se dogaja, v katerem delu dneva in tedna, kako se ta trend obrača po mesecih.''

Projekt Smer TNP je v svojih aktivnostih sledil glavnemu cilju tj. ,,ohranjanje narave in naravne dediščine, habitatov in biotske raznovrstnosti, ki predstavljajo potenciale za razvoj novih inovativnih turističnih in gospodarskih storitev ter produktov,'' pojasni Urška Luks, vodja projekta Smer TNP iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske in doda: ,,Že od začetka projekta je bila nekje v ozadju ta pohodniška pot, in s to preusmeritvijo se vzpostavljajo posamezni manj poznani kraji, znotraj promocije poti, pa se pokaže priložnost za gospodarske in turistične nove storitve.''

Projekt je bil sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Slednji je eden od dveh skladov EU, ki zagotavljata denar za izvajanje Skupne kmetijske politike. Podpira cilje strategije Evropa 2020 s spodbujanjem razvoja podeželja po vsej EU, ki deluje skupaj z drugimi pobudami na tem področju, da zagotavlja učinkovito uporabo financiranja EU.

Lidija Petković, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope