Traffic hotline 080 80 15

19. Feb 2021 at 07:27 Ljubljana Euranet Plus

Študentje v okviru programov PKP in ŠIPK sodelovali v več kot tisoč projektih

Namen Evropskega socialnega sklada je vsako leto izboljšati življenje milijonom ljudi tako, da jim pomaga pridobiti nove spretnosti in znanja ter najti boljšo zaposlitev

Namen Evropskega socialnega sklada je vsako leto izboljšati življenje milijonom ljudi tako, da jim pomaga pridobiti nove spretnosti in znanja ter najti boljšo zaposlitev. Med projekti, ki jih je sofinanciral skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, sta tudi javna razpisa »Po kreativni poti do znanja« in »Študentski inovativni projekti za družbeno korist«.

V zadnjih štirih letih je v okviru programov nastalo več kot tisoč projektov, ki so mladim omogočili, da pridobijo praktične izkušnje že v času študija.

Kot razlaga direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, preživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije Irena Kuntarič Hribar, so bili v projektne aktivnosti obeh razpisov vključeni študenti pod vodstvom in mentorstvom pedagoškega mentorja in partnerjev iz delovnega okolja. »Oba projekta sta v bistvu namenjena povezovanju delodajalcev, tako gospodarstva kot takega in nevladnih organizacij z znanstvenoraziskovalno sfero in drugimi organizacijami.«

S tem pa so študentje že v času študija navezovali stike s potencialnimi delodajalci.
Poudarila je, da so ti projekti pomembni, ker študentje tekom sodelovanja usvojijo interdisciplinarna znanja, se naučijo sistematičnega reševanja izzivov, timskega dela, pridobijo komunikacijske veščine, iščejo praktično aplikativne rešitve, vse to pa so znanja, ki jih »v svojem formalnem izobraževanju ne pridobijo v zadostni meri. To kar vedno poudarjamo pri mladih je, da jim manjka teh praktičnih izkušenj pri prvi zaposlitvi. V tem delu si študenti te praktične izkušnje pridobijo. Hkrati pa je tu vpliv na mentorje v podjetjih in pedagoških mentorjev, kjer pridemo do medgeneracijskega sodelovanja. V bistvu imajo študentje in profesorji in mentorji v podjetjih možnost, da dobijo neki nov, drugačen pogled na določen problem.«

S koncem lanskega leta sta se oba javna razpisa končala. Javni štipendijski, razvojni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije je ta mesec predstavil rezultate evalvacije obeh programov. »V obdobju od leta 2016 do leta 2020 je bilo izvedenih preko 1000 projektov, vključenih je bilo 7500 študentov, 1500 pedagoških mentorjev, 1400 predstavnikov iz gospodarstva in družbenega okolja, to so res številke, s katerimi se lahko pohvalimo in so dejansko impresivne«.

Glede prihodnosti obeh razpisov, ki ju sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, pa je direktorica sklada dodala, da so si »v lanskem letu prizadevali, da bi se oba projekta, tako projekt Po kreativni poti do znanja in Študentski inovativni projekti, tudi v letu 2021 nadaljevala, vendar smo v preteklem tednu dobili obvestilo s strani ministrstva za izobraževanje znanost in šport, da se projekt Po kreativni poti do znanja v letu 2021 ne bo izvajal.«

V preteklih štirih letih je nastalo ogromno zanimivih projektov tako na področju družboslovja, humanistike in umetnosti kot tudi na področju naravoslovja, kmetijstva, turizma, prometa in tehnike. »Sodelovali so tako laboratoriji, osnovne šole, knjižnice, domovi starejših občanov, bolnice, povezali so celoten spekter družbe. Znanost so povezali z realnim okoljem, v katerem mladi in mi vsi skupaj živimo.«

Kuntarič Hribar je izpostavila, da so praktično vsi projekti vredni pozornosti.
»Na področju »Študentskih inovativnih projektov« je recimo projekt Glamping ob Kočevskem jezeru. Ta projekt je dobil nagrado Perspektivni s področja arhitekture. Delal se je v povezavi s Fakulteto za dizajn. Potem imamo projekt avtonomna zaznava in selektivno tretiranje plevela. Ta je zmagal na študentskem tekmovanju »Field Robot Event 2019« v Nemčiji. Pri projektih »Po kreativni poti do znanja« pa imamo projekt, ki je zelo perspektiven, v okviru Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in podjetja Pipistrel, kjer so študentje postavili pomemben mejnik na področju ekologije letalskih prevozov, in sicer z razvojem in postavitvijo polnilnice za električna letala. Potem imamo en zelo lušten, prepoznaven projekt – »upravljanje in vodenje robotskega invalidskega vozička«. Ta je dosegel bronasto medaljo v Zürichu, na tekmovanju, kjer je bil to edini invalidski voziček, ki je na poligonu premagal vse ovire. Potem imamo še družbeno igro za ljudi z demenco, ta je dobil nagrado za Perspektivno industrijsko oblikovanje. Projekt Kuhinja prilagojena potrebam starejšim, je dobil priznanje za oblikovanje Horus 2020. Evropska komisija pa je prepoznala projekt Pametna očala, Fakultete za logistiko, Fakultete za strojništvo in Medicinske fakultete v Mariboru kot perspektiven projekt.«

Dodaja tudi, da vsi projekti v neki meri uresničujejo strategije Evropske unije. »Lahko govorimo o digitalni agendi Evropske unije, ker so projekt vpeti v digitalno, potem govorimo o trajnostnem razvoju, govorimo o zeleni agendi in ne nazadnje je veliko projektov namenjeno tudi reševanju demografske politike v Evropski uniji z vidika dela v Sloveniji.«

Javna razpisa »Po kreativni poti do znanja« (projekti PKP) in »Študentski inovativni projekti za družbeno korist« (projekti ŠIPK) sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

V okviru programov Po kreativni poti do znanja in Študentski inovativni projekti za družbeno korist že več kot 1000 projektov


Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope



Tatjana Milovanovič