Traffic hotline 080 80 15

22. Feb 2020 at 08:14 Slovenija, EU, svet Radio Si

V ospredju implementacije EU zelenega dogovora je mehanizem za pravičen prehod

Evropska agencija za okolje je pred kratkim ponovno posvarila pred posledicami podnebnih sprememb
Foto: European Community/europedirect.si
Foto: European Community/europedirect.si

V luči številnih podnebnih in okoljskih izzivov je Evropska komisija v začetku decembra predstavila t.i. evropski zeleni dogovor - časovni načrt za vzpostavitev trajnostnega gospodarstva EU-je. V začetku tega leta je komisija predstavila naložbeni načrt, ki bo prispeval k izpolnjevanju ciljev tega dogovora. V ospredju je mehanizem za pravičen prehod v brezogljično družbo. V Sloveniji so ključni sektorji, kjer se pričakuje najtežja tranzicija, energetika, promet in kmetijstvo.

Evropska agencija za okolje je pred kratkim ponovno posvarila pred posledicami podnebnih sprememb. S predstavitvijo zemljevidov in kombinacijo podatkov za izbrane evropske regije je opozorila na pomembno vlogo omejevanja podnebnih sprememb, kot so poplave, suša, dvig morske gladine in gozdni požari. V luči spoštovanja novega evropskega zelenega dogovora, ki so ga evropski poslanci podprli 15. januarja, se tudi slovenska vlada že odziva na spremembe, ki zahtevajo prilagajanje.

Slednje mora biti po navodilih Evropske agencije za okolje prilagojeno specifičnim regionalnim in lokalnim okoliščinam, vključno s podnebnimi tveganji, s katerimi se sooča območje. Po besedah državnega sekretarja z Ministrstva za okolje in prostor Marka Mavra se Slovenija z največjimi okoljskimi tveganji sooča na področju energetike, prometa in kmetijstva: ,,V prometu bo res najtežje zmanjšati emisije, hkrati tudi v kmetijstvu, pri energetiki pa je vprašanje, kako jo bomo razogljičili. Potrebujemo zanesljiv, varen in čist vir energije, zato bo naša proizvodnja energije v prihodnosti morala vključevati, tako hidro kot obnovljive vire, ter drugi blok jedrske elektrarne. Kar pa se tiče samih vplivov podnebnih sprememb, pa bo za Slovenijo ključno, kako se bomo sposobni prilagoditi na poplave, predvsem v severovzhodni regiji in na morebitne suše.''

Na Ministrstvu za okolje in prostor poudarjajo, da je za Slovenijo pomembno, da evropski zeleni dogovor zagotavlja socialno pravičen prehod za prestrukturiranje in preobrazbo najbolj ranljivih sektorjev in regij, kot primer navajajo premogovniške regije. Pri pripravi programov v smeri zmanjšanja toplogrednih plinov, eden od teh je tudi nacionalni energetski in podnebni načrt, ki za obdobje do leta 2030 določa cilje in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije, ministrstvo že sodeluje z Ministrstvom za infrastrukturo in drugimi resorji.

,,Pripravljamo tudi dolgoročno podnebno strategijo s katero želimo postaviti okvir in korake kako bomo do leta 2050 postali brezogljična družba. Na EU in mednarodni ravni pa zagovarjamo čimbolj ambiciozne in hkrati tudi realne cilje. Bolj konkretno pa na ministrstvu preko Sklada za podnebne spremembe izvajamo številne ukrepe, kot so zamenjava malih kurilnih naprav, spodbujanje prehoda v trajnostno mobilnost, nakup električnih vozil, letos tudi električnih koles, namenjamo pa tudi sredstva za države v razvoju,'' pove Maver.

Državni sekretar za okolje Maver pojasni, da se številni projekti izvajajo tudi na lokalni ravni, zlasti v okviru krožnega gospodarstva, kjer je veliko primerov dobrih praks: ,,Vlada in DZ sta pred kratkim sprejela predlog o začetku projekta Climate-KIC, skupaj z Evropsko raziskovalno agencijo si prizadevamo, da bi Slovenija postala stičišče za krožno gospodarstvo v regiji. Ustanovljena je bila tudi delovna skupina, ki bo v roku šestih mesecev pripravila konkreten načrt v sklopu katerega se predvideva tudi vzpostavitev centra, ki bo potem združeval številne deležnike in preko inovacij spodbujal ta prehod v brezogljično gospodarstvo.''

Vse je tudi že nared, da omenjen projekt Climate-KIC prejme tudi evropska sredstva, potrebna pa bo tudi podpora številnih ministrstev, vključno z Ministrstvom za okolje in prostor, še pove Maver in doda: ,,Ko bo ta center enkrat vzpostavljen, bomo k sodelovanju povabili tudi druga partnerstva. Evropska komisija oz. Evropski raziskovalni center bo v pomoč poslal tudi dve osebi, tako da zagotovo ne bomo sami.''

Stališče Slovenije glede evropskega zelenega dogovora je jasno. Slednji bo uspešen le v primeru, če se bo izrazil tudi na globalni ravni, kar pa se bo videlo že na podnebni konferenci decembra v Glasgowu. Ključnega pomena bo to, kako uspešni bomo pri vključevanju drugih držav, predvsem ZDA, ki so odstopile od pariškega podnebnega sporazuma, in številnih azijskih držav.

Lidija Petković; projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope @euranetplusslovenija

Lidija Petkovič