Traffic hotline 080 80 15

09. Feb 2014 at 08:42 Adler, Soči MMC v Sočiju

Dirka 11 mest vredna več kot olimpijsko zlato

V zadnjih 50 letih organizirali le tri dirke
Elfstedentocht
Elfstedentocht so leta 2012 odpovedali tri dni pred napovedanim začetkom. Foto: EPA

Poudarki

  • Ko pokima narava, je pravi praznik
Elfstedentocht

Štart Dirke 11 mest se začne zjutraj, uvrščeni pa so le tisti tekmovalci, ki v cilj pridejo do polnoči. Rekordni čas je sicer 6 ur in 44 minut. Dosegel ga je Evert van Benthem, ki je leta 1985 zmagal. Svoj uspeh je ponovil še leto pozneje. Foto: EPA

Drsališče Adler

Pogled na Drsališče Adler. Foto: MMC RTV SLO

Nizozemski hitrostni drsalci so na olimpijskih igrah vse od Nagana 1998 kralji pri zbiranju medalj, a hkrati so tudi edini, ki olimpijskega zlata ne častijo kot vrhunec svoje kariere.

Po Sočiju se bodo najbrž zavihteli na vrh lestvice po številu žlahtnih medalj v tem športu. Do zdaj imajo namreč 28 zlatih medalj, le eno manj od ameriških kolegov. Nizozemci so samo na zadnjih štirih igrah skupaj pobrali natanko polovico svojega zlata (14).

Kramer prava zgodba za predrtje ledu
Ob obisku olimpijskega parka sem se ustavil tudi v Drsališču Adler, kjer bodo podelili 12 kompletov medalj v hitrostnem drsanju. V dvorani sem naletel tudi na nekaj nizozemskih novinarjev. Hitrostno drsanje ni ravno šport, o katerem bi poznal morje podatkov. Da sem lahko predrl led, sem omenil seveda Svena Kramerja in njegovo neverjetno zgodbo, ko je pred štirimi leti v Vancouvru zlato medaljo izgubil zaradi napake trenerja.

Eden največjih talentov vseh časov
Skoraj jezno so zamahnili z roko ob tem. Jezili so se namreč, da Kramer kljub vsemu še vedno sodeluje z Gerardom Kemkersom, ki ga očitno ne cenijo preveč. "Kramer je tako nadarjen in odličen drsalec, da bi olimpijsko zlato osvojil tudi, če bi ga trenirala opica," se je slikovito izrazil eden izmed njih. Kramer je zbiranje medalj v Sočiju začel z zlatom na 5.000 metrov.

Prvo mesto ima Dirka enajstih mest
Beseda je hitro nanesla na nacionalne športe in njihov status v državi. Sogovorniki so potrdili moje predvidevanje o visokem položaju hitrostnega drsanja (nogometa sploh ne bom omenjal, ker je jasno, da je številka ena), a hitro sem bil podučen, da olimpijsko zlato ni največ, kar lahko osvoji nizozemski drsalec. Največ je nastop (in morebitna zmaga) na Dirki enajstih mest.

V zadnjih 50 letih le tri dirke
Gre za zgodovinsko krožno dirko, ki se začne in konča v Leeuwardenu, vmes pa na 199 kilometrov dolgi trasi obišče še deset drugih mest. Zakaj je tako posebna? Ker je bila v 105-letni zgodovini organizirana le 15-krat. Na celotni trasi mora biti namreč ledena površina debela 15 centimetrov, kar pa se ne zgodi prav pogosto. Dirka je bila zadnjič organizirana leta 1997, v zadnjih 50 letih pa vsega trikrat.

Zelo blizu dirke pred dvema letoma
Velika večina vrhunskih drsalcev tako nikoli ne dobi priložnosti, da bi na njej nastopili. Leta 2012 bi dirke že skoraj bila, zaradi ugodnih vremenskih pogojev (vsaj deset dni zapored morajo biti temperature krepko pod lediščem) so dirko napovedali za 11. februarja, a so jo morali tri dni prej zaradi nekoliko toplejšega vremena odpovedati.

Ko pokima narava, je pravi praznik
Na moje vprašanje, ali bi olimpijci, če bi se jih narava usmilila v času zimskih olimpijskih iger, zapustili igre, so se nasmejali in potrdili. "Ne vem za vsakega posebej, a trije so pred odhodom v Rusijo povedali, da bi se takoj vrnili domov. Res pa je, da tudi letos dirke skoraj zagotovo ne bo," je povedal eden izmed njih in hitel naprej: "Ravno zaradi te redkosti ima dirka legendarni status. Po državi je pravi praznik, več sto tisoč ljudi se gnete ob progi in navija, to je pravi ljudski spektakel."

Iz Sočija

Slavko Jerič, @lavkeri