Se vam je že kdaj zgodila krivica? Po navadi rečemo – krivica boli. Dejstvo, s katerim se verjetno vsi strinjamo. Vsi smo kdaj kakšno krivico doživeli in doživeli smo jo kot bolečino. Če bi imeli moč, ki je nimamo, bi verjetno bila krivica ena prvih stvari, ki bi jih želeli zbrisati z našega planeta. Pa žal ne gre. To pa je tema tudi današnjega evangelija, ki se začenja z besedami: Tisti čas je Jezus povedal svojim učencem tole priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno hišnemu gospodarju, ki je šel zgodaj zjutraj najet delavce za svoj vinograd. Z delavci se je pogodil za en denarij na dan ...« (Mt 20,1-16). Nadaljevanje poznamo. Potem je šel ven okrog tretje ure, pa okrog šeste, pa enajste in jih spraševal: »Zakaj postajate tukaj, ves dan brez dela?« in jim dejal: »Pojdite tudi vi vinograd.«
Do sem ni nič spornega. Težava nastane na koncu dneva, ko pride čas izplačila. Ne glede na to, kdaj so prišli v vinograd, so dobili enako plačo. Razumljivo, tisti, ki so delali od jutra, so začeli godrnjati – češ, kako to, da dobimo vsi isto. Tudi mi, ko smo prenašali vročino in težo dneva. Jezus odgovori kot pravi gospodar: »Prijatelj, ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj za en denarij? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?« Tako bodo poslednji prvi in prvi poslednji. Zopet trk dveh logik. Godrnjanje in nezadovoljstvo sta znak človeške logike. Na drugi strani pa Jezusova, božja logika, ki presega naše okvire. Dejstvo je, da ta denar predstavlja večno življenje, dar, ki ga je Bog pripravil vsem. Celo tisti, ki mislijo, da so 'zadnji', seveda, če ga sprejmejo, postanejo 'prvi'. Prvo sporočilo prilike je v tem, da gospodar, če tako rečemo, ne prenese brezposelnosti ter hoče, da so vsi zaposleni v njegovem vinogradu. Prvo plačilo je že to, da smo poklicani in da lahko sploh delamo v Gospodovem vinogradu.
Sicer pa danes obhajamo Slomškovo nedeljo. Tudi zanj bi lahko rekli, da je bil delavec, da je bil garač v božjem vinogradu. Bil je duhovnik, škof, vzgojitelj, pisatelj ... Bil je tudi politik in dober pogajalec. On je tisti, ki je leta 1859 prenesl sedež škofije iz Celovca v Maribor. On je tisti, ki je postavil nove meje škofije. Ob prebiranju njegovega življenjepisa vidimo, da mu ni bilo vedno lahko. Bil je vizionar, sledil je svojim jasnim idejam in zaradi tega tudi kdaj trpel. Lahko bi rekli, da je trpel tudi zaradi različnih krivic.
Sklenimo s Slomškovo mislijo, ki pravi nekako takole: delajmo z veseljem, delo je Božji dar, z njim plemenitimo in dvigajmo kvaliteto našega življenja in odnosov. Ob tem pa glejmo, da ne bomo škodovali drugim, da ne bomo delali prevelikih napak.