Glede na to, da je odbor v tem ključnem času vodil sam, je imel njegovo vlogo seveda za pomembno, "najprej zaradi ljudi, ki so bili obsojeni, pozneje pa tudi zaradi drugih zahtev, ki smo jih postavljali". Odbor je bil zbirališče mnogih obrazov, ki so bili prej politično daleč narazen, gibanje pa jih je združilo, je še povedal.

Na vprašanje, koliko so člani odbora takrat slutili, da tedanji dogodki lahko pripeljejo do samostojnosti Slovenije, je odvrnil, da bi bilo prenagljeno reči, da so imeli take ideje že na začetku, vendar pa so kmalu zatem začeli tematizirati tudi vprašanje narodove neodvisnosti. Nenazadnje je sojenje potekalo v srbskem jeziku, kar je javnost motilo, in prav na ta način je bilo v ospredje potisnjeno nacionalno vprašanje, je še pojasnil nekdanji vodja odbora in zdajšnji uspešni gospodarstvenik.

Danes imamo priložnost obujanja spominov, ki prinašajo dovolj iztočnic za današnji politični razmislek, je še dodal.

Fotografija posebne vrednosti: Janševa aretacija
Ob odprtju razstave Sporočilo za javnost 1988-2008 v ljubljanskem mestnem muzeju je Bavčar dejal, da fotografije nekdanjega Mladininega fotoreporterja Toneta Stojka zaznamuejo dvoje: najprej pričajo o samem gibanju in njegovi ideološki raznovrstnosti, poleg tega pa je med njimi tudi fotografja posebne vrednosti, namreč fotografija aretacije Janeza Janše.

Slika postavila besedo na laž
Ta ni ujela le aretacije osumljenca in poznejšega obsojenca, temveč je pod vprašaj postavila tudi trditev tedanjega sekretariata za notranje zadeve, da je aretacijo izvedla kriminalistična služba. V resnici so bili zanjo namreč odgovorni pripadniki tajne policije, službe državne varnosti.

Iniciativa ni bila ena, bile so številne
Še pred odprtjem razstave pa so o njej na okrogli mizi spregovorili Ali Žerdin, Tone Stojko, Ervin Hladnik Milharčič, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. Kot je poudaril Žerdin, ne želijo slediti tistim interpetacijam zgodovine, ki v obdobju 80. let prejšnjega stoletja vidijo le malo iniciativ, usmerjenih v spremembo režima. V resnici je v tem času obstajalo zelo široko omrežje družbeno-civilnih iniciativ, ki so obsegale različne revije, gibanja, cerkvene pobude, gibanje za pravice homoseksualcev okoli društva Škuc in glasbene prakse, je dejal moderator okrogle mize.

Svoje prispevala slika in zvok
Prav tako ni ustrezno, da se pri tem poudarja le vloga pisane besede, je še poudaril Žerdin. Zaradi tega je bila okrogla miza poleg nje namenjena še dvema fenomenoma, ki sta bistveno zaznamovala polpreteklo zgodovino, namreč fotografiji in zvoku. Punk danes že dolgo ni več razumljen kot zgolj hrup, pa tudi fotografije so pomembno pospeševale družbene procese, je še poudaril Žerdin.

E. S.