Plebiscitni dan pred 30 leti je nastopil manj kot tri tedne po formalni odločitvi, da bodo o poti v neodvisnost in samostojnost odločali volivci. 6. decembra je skupščina sprejela zakon o plebiscitu, vse parlamentarne politične stranke pa so se v sporazumu obvezale, da bodo delovale usklajeno, saj se zavedajo zgodovinskega pomena tega dejanja.

Odvila se je intenzivna kampanja. "Štiri milijone pridnih rok" in "Slovenija, moja država" je prebivalce Slovenije nagovarjalo s plakatov, politiki pa so na najrazličnejših krajih ljudem pojasnjevali, kakšni so načrti za osamosvojitev, zakaj je ta nujna in kaj lahko pričakujejo v prihodnosti.

Vida Petrovčič je bila tedaj novinarka TV Ljubljana oziroma od aprila 1990 TV Slovenija in je celotno dogajanje spremljala od blizu. "Ljudje so spraševali tako kot danes. Saj veste, bila je gospodarska kriza, takratni dinar smo pod Antejem Markovićem vezali na nemško marko, ljudje so takrat in tudi pozneje zastavljali veliko vprašanj o tem, kako ravnati z denarjem, s privatizacijskimi vavčerji, z vrednostnimi papirji … Pa tudi sicer je ljudi zanimalo in so se radi pogovarjali o plebiscitu in o osamosvojitvi," se spominja.

Miha Lampreht je dogajanje opazoval z mednarodne perspektive. Bil je dopisnik iz Moskve za TV Slovenija in časopis Delo. "Morda bi kdo pričakoval, da bo uradna Moskva naklonila več simpatij našim osamosvojitvenim težnjam, ker je Mihail Gorbačov kot državni in partijski voditelj marca leta 1988 obiskal Jugoslavijo, tudi Ljubljano in Brdo pri Kranju, kjer je imel pogovore s slovenskim državnim in partijskim vodstvom ter Slovenijo označil kot 'izložbeno okno socializma'. Pa vendar uradna sovjetska politika je do slovenskih osamosvojitvenih težnjah ostala rigidna. Označevali so nas kot 'separatiste', in to z negativno pojmovno konotacijo."

Sorodna novica Med ljudmi je vladalo veliko soglasje, da tako ne gre več naprej

Množično na volišča

In kljub vsemu je prišel težko pričakovani datum: 23. december. Predlog Demosove koalicije je bil, da se plebiscit izvede čim prej in da se ne čaka na nadaljnji razvoj dogodkov v Jugoslaviji. Zahteva opozicijskih strank pa, da bo plebiscit uspešen, če bo ZA glasovala večina vseh volilnih upravičencev. Vprašanje se je glasilo 'Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?'. Pravico do glasovanja so imeli vsi, ki so imeli splošno volilno pravico in stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

Volivci so se na tisto nedelo že zjutraj množično odpravili na volišča. Posamezne volilne komisije so se organizirale in glasovnice odnesle domov bolnim ali starostno obnemoglim, na posameznih manjših voliščih pa so že dopoldne zapečatili volilno skrinjico, saj so glasovali vsi volilni upravičenci v njihovem imeniku. Ker je bil to čas začetka božično-novoletnih praznikov, je kar nekaj volivcev izkoristilo možnost predčasnega glasovanja v dnevih pred 23. decembrom, mnogo zdomcev pa se je vrnilo domov le za to, da so oddali svoj glas. Na plebiscitu namreč niso mogli glasovati po pošti, zato so volilne komisije pozivale sorodnike ali prijatelje tistih, ki se na primer zaradi služenja vojaškega roka na plebiscitni dan ne morejo zglasiti na domačem volišču, da jih 'odjavijo' in da se njihov manko glasu ne bo štel v kvorum.

"Veselje se lahko začne"

Na koncu se je pokazalo, da so volivci prepoznali pomembnost tega, da se plebiscita udeležijo. Svoj glas je oddalo kar 93,2 odstotka volilnih upravičencev, za samostojno državo pa se je izreklo 88,5 odstotka vseh ljudi z volilno pravico v Sloveniji.

Da je plebiscit uspel, je javnosti in zbranim politikom v Cankarjevem domu v Ljubljani v televizijskem prenosu sporočila novinarka takratne TV Ljubljana Tanja Starič: "Državljanom že lahko povem, da je plebiscit uspel. Veselje se lahko začne."

Prvi odzivi politikov in drugih vidnih posameznikov

Tudi na ulicah se je razvilo spontano veselje, ljudje so se začeli družiti, odmevala je pesem. "Zavedali smo se, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo, in vsi smo si tega želeli," se spominja Vida Petrovčič.

Sorodna novica Pred plebiscitarno odločitvijo za samostojnost tedni priprav, tudi za primer vojaške zasedbe

Takratni urednik informativnega programa na TV Ljubljana Uroš Lipušček je pred leti za MMC pojasnil, kako se je morala tudi televizija odzvati in prilagoditi svoje delo, da je lahko v polnosti pokazala vzneseno vzdušje.

"Odziv na terenu je bil enkraten, ljudje so bili navdušeni, Slovenci smo bili takrat enkrat za spremembo res enotni. V uredništvu smo nameravali po razglasitvi referenduma v studiu organizirati oddajo z vodilnimi politiki. Po razglasitvi rezultatov referenduma sem bil v tiskovnem središču Cankarjevem domu. Ko sem videl, kakšno enkratno vzdušje je tam, sem se v nekaj minutah odločil, da bomo imeli oddajo o rezultatih referenduma kar v Cankarjevem domu namesto v studiu. Vodila sta jo Lidija Hren in Tadej Labernik. Tako smo enkratno vzdušje, ki je takrat vladalo, ohranili za zgodovino."

Tako so s kamero ujeli tudi prvi odziv članice Demosa Spomenke Hribar: "Srečna sem. Popolnoma srečna. Jutri pa bomo začeli normalno delati, in to z nekim zaupanjem in samospoštovanjem, saj je to osnova vsega. Če samega sebe ne spoštuješ, te drugi tudi ne bodo. Stvari se odvijajo z radostjo, in to je glavno."