Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je spomnila, da je državno odvetništvo poseben državni organ, ki opravlja strokovne naloge na področju varstva premoženjskih in drugih pravic in interesov države prek pravnega zastopanja v sodnih in drugih postopkih pred domačimi, tujimi in mednarodnimi sodišči ter arbitražami. Hkrati opravlja tudi naloge pravnega svetovanja, mirnega reševanja sporov v predhodnem postopku in druge naloge, določene s tem in drugimi zakoni.

Ana Kerševan je med prioritetami svojega mandata izpostavila zakonodajne spremembe, ki bodo po njenih besedah delno posegale tudi na področje avtonomije državnega odvetništva v odnosu do vlade. Ob tem je spomnila na vlogo državnega odvetništva pri tožbah zoper neprijavljene javne shode v mandatu prejšnje vlade.

"Dogodki zadnjega leta so pokazali, da bi bilo zakon o državnem odvetništvu smiselno dopolniti v smeri, da ima državno odvetništvo vendarle zadnjo besedo pri nekaterih strokovnih vprašanjih. Konkretno, če mi v vlogi tožnika ocenimo, da bi neko naše procesno ravnanje lahko potencialno pomenilo poseg v človekove pravice, pri tem ne bi bili vezani na sklep vlade, ampak bi bila naša beseda zadnja in teža našega strokovnega argumenta najbolj upoštevana. Te spremembe za zdaj še niso predvidene, to razpravo bomo zdaj odprli," je izpostavila.