Referendum o arhivski noveli bo 8. junija. Foto: BoBo
Referendum o arhivski noveli bo 8. junija. Foto: BoBo
Kampanja vlade pred referendumom. Foto: Spletna stran vlade

Novela prvič odpravlja vse stopnje tajnosti za gradivo, ki je nastalo pred 17. majem 1990, "kar pomeni, da arhiva nekdanje Službe državne varnosti v Sloveniji ne bo mogel zapreti niti Chuck Norris", je prepričan minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Uroš Grilc.

Oži se nabor občutljivih osebnih podatkov, v katere vpogled ni mogoč, kar "pomeni, da bo po uveljavitvi novele namesto sedanjih pet odstotkov gradiva nekdanje Službe državne varnosti prosto dostopnih 75 odstotkov omenjenega gradiva". Ob tem je poudaril, da ime in priimek ne bosta občutljiva osebna podatka.

Grilc tudi poudarja, da bodo novinarji in raziskovalci prek arhivske komisije še naprej lahko pregledali tudi občutljive osebne podatke, kar pomeni, da novela pri tem ne spreminja ničesar. "Da pa novela jasneje določa postopek dostopa, kar prinaša predvidljivost, preglednost in pravno varnost za raziskovalce," je dejal.

Na spletu bo več gradiva
Tudi direktor Arhiva RS Bojan Cvelfar pravi, da novela večjih razlik za raziskovalce oziroma za znanstvene namene ne prinaša. Bistvena razlika pa je po njegovih besedah v javnem dostopu do arhivskega gradiva, denimo ko gre za njegovo objavljanje na spletu. Po starem zakonu namreč gradiva, ki vsebuje občutljive osebne podatke, ni mogoče javno objaviti, po novem pa bo to mogoče, s tem da se bodo prekrili občutljivi osebni podatki, je povedal.

Po ministrovih besedah bo Arhiv RS sicer nadaljeval javno objavljanje arhivskega gradiva Službe državne varnosti, njihov cilj pa je, da ga objavijo v celoti. Kot pravi, bi bilo glede na dostopnost mogoče 75 odstotkov omenjenega gradiva objaviti takoj po uveljavitvi novele, preostalih 25 odstotkov, ki vsebuje občutljive osebne podatke, pa po anonimizaciji. Ta naj bi bila v celoti izpeljana v treh letih.

SDS: Otežuje se dostop raziskovalcem
V SDS-u pa menijo, da bodo po noveli prosto dostopna le tista gradiva, ki nimajo občutljivih osebnih podatkov, "vendar pa je dodana raziskovalna vrednost takšnih gradiv vprašljiva". "Dokaz za to so dokumenti, ki jih ministrstvo za kulturo objavlja na svojih spletnih straneh. Od začetkov objavljanja teh dokumentov ni bilo na njihovi podlagi nobenega bistvenega razkritja," pravijo.

Opozarjajo tudi, da so raziskovalci v praksi do zdaj vedno podpisali izjavo, da občutljivih osebnih podatkov ne bodo zlorabljali, primerov zlorabe pa tudi ni bilo. Po novem pa bo raziskovalec za to, da si bo lahko ogledal neanonimizirane dokumente, potreboval formalni status raziskovalca ali novinarja, navajajo v SDS-u.

Prepričani so tudi, da bi bilo dobro izdelati stvarno kazalo vsebine Arhiva RS, da bi raziskovalcem olajšali delo z arhivskim gradivom, in da bi moral minister več energije usmeriti v sodelovanje z beograjskim arhivom, da bi pridobil kopije večjega dela uničenih gradiv.