Finančni minister Andrej Bertoncelj je prepričan, da ima Slovenija tako glede presežkov kot zniževanja javnega dolga enega najboljših proračunov v Evropi. Ob tem je napovedal, da bo ob morebitni potrditvi višjih povprečnin najverjetneje odstopil. Foto: BoBo
Finančni minister Andrej Bertoncelj je prepričan, da ima Slovenija tako glede presežkov kot zniževanja javnega dolga enega najboljših proračunov v Evropi. Ob tem je napovedal, da bo ob morebitni potrditvi višjih povprečnin najverjetneje odstopil. Foto: BoBo

Manjšinska vlada zmedeno in neusklajeno vesla v čolnu, ki se vrti v krogu, je postopek priprave proračuna ponazorila Anja Bah Žibert (SDS). Proračun je povsem brez pravih prioritet, je ugotovila in dodala, da zapostavlja predvsem dve pomembni skupini, to so mladi in upokojenci. "Odločili ste se za črn scenarij, čeprav imate najbogatejši proračun," je nadaljevala poslanka SDS-a, Andreja Zabret iz stranke LMŠ pa ji je odgovorila: "Vlada se ni odločila za črn scenarij, ampak se je odločila za svetlo prihodnost."

Državni zbor obravnava predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti. Poslanci bodo o proračunu razpravljali še v sredo, v četrtek pa naj bi proračuna potrdili. Bojazni, da ne bi bila sprejeta, skorajda ni, saj je podporo manjšinski koaliciji še pred ločitvijo z Levico obljubil SNS. Proračuna prinašata najvišjo porabo doslej: za leto 2020 so odhodki določeni v vrednosti 10,358 milijarde evrov, za leto 2021 pa v višini 10,450 milijarde evrov. To ne presega mej, ki jih je spomladi v skladu s fiskalnim pravilom določil DZ, je zatrdil minister za finance Andrej Bertoncelj.

Tudi Nik Prebil (LMŠ) je proračun za leto 2020 pohvalil kot razvojno in socialno naravnanega. "Tisti, ki tako radi poudarjajo, kako je proračun nesocialen in slabo razvojno naravnan, živijo v svojem svetu ali pa ne razumejo koncepta sociale in razvoja," je dejal. Za socialne transferje se, denimo, namenja 155 milijonov evrov več denarja, je povedal Prebil, medtem ko je Luka Mesec (Levica) vladi očital, da se postavke za socialne pomoči znižujejo.

V opoziciji s predstavljenim proračunom za leto 2020 niso zadovoljni in predlagajo kar nekaj prerazporeditev, med drugim za železnice, stanovanja, domove za starejše, okoljsko politiko ...

K predlogu proračuna za leto 2020 so poslanske skupine opozicije sicer vložile 64 dopolnil, s katerimi bi predvideno porabo prerazporedili na programe, ki se jim zdijo zapostavljeni. Odbor DZ-ja za finance je v petek podprl tri, a finančni minister Andrej Bertoncelj je danes dejal, da tista, ki za obnovo gorenjske železniške proge namenjata dodatnih 90 milijonov evrov, jemljeta večji del denarja tam, kjer ga ni.

Bertoncelj ob potrditvi višjih povprečnin napovedal morebiten odstop

Finančni minister je sicer prepričan, da ima Slovenija tako glede presežkov kot zniževanja javnega dolga enega najboljših proračunov v Evropi. Ob tem je poudaril, da bo podpisal le proračune s presežki oz. z doslednim spoštovanjem fiskalnega pravila.

Minister je v izjavi novinarjem ob robu seje DZ-ja ponovno spomnil, da je finančni strokovnjak na začasni politični funkciji, in je večkrat jasno povedal, da bo podpisal le proračune s presežki oz. z doslednim spoštovanjem fiskalnega pravila. "Moja naloga in moj podpis pod obema proračunoma in zakonom o izvrševanju proračunov je prav tak. Proračuna spoštujeta fiskalno pravilo," je poudaril in opomnil, da je od tu naprej vse v rokah poslancev. Tako jih je pozval k modri odločitvi v dobro državljanov.

Začetek maratonske proračunske seje.

Odbor DZ-ja za finance je namreč v petek podprl dopolnilo k zakonu o izvrševanju proračuna, s katerim so povprečnine občinam občutno zvišali in s tem dodatno obremenili proračun za več kot 140 milijonov evrov letno. A se je koalicija danes že uskladila in vložila dopolnilo, s katerim želijo zneske povprečnine občinam vrniti na prvotni predlog vlade.

Če bo DZ potrdil predlog odbora DZ-ja za finance glede višjih povprečnin občinam, bo prišlo do neskladja med proračunom in zakonom o izvrševanju proračuna, kar bo pomenilo, da proračuna nimamo, je v izjavi v DZ-ju opozoril minister Bertoncelj. Dodal je, da bo v tem primeru Slovenija zelo verjetno ostala brez finančnega ministra.

V pričakovanju proračunskega presežka

Proračunoma je vlada priložila poseben zakon, katerega cilj je zmanjšanje stroškov dela v javnem sektorju in ki določa izredno uskladitev pokojnin. Povečujejo se tudi načrtovani prihodki. Prihodnje leto naj bi se v proračun steklo 10,773 milijarde evrov, leto pozneje pa 11,111 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako leta 2020 znašal 415 milijonov evrov in se leta 2021 povzpel na 656,6 milijona evrov.

Sorodna novica Šarec: Dvig povprečnine lahko povzroči težave. Skupnost občin zadovoljna.

Kljub temu je vlada predlog proračunov za prihodnji dve leti pripravila ob zavedanju umirjanja gospodarske rasti, med prioritetami pa izpostavila zdravstvo, znanost, gospodarstvo in varnost. "Vlada se na upočasnitev gospodarske rasti odziva hitro in z veliko previdnosti," je dejal Bertoncelj. Upoštevala je tudi posledice oktobra sprejetih davčnih sprememb, ki bodo znižale prilive od dohodnine, a po pričakovanjih ministra Bertonclja tudi povečale porabo in s tem davčne prilive.

Bertoncelj je poudaril, da bo Slovenija z obravnavanima proračunoma tudi po šestletnem obdobju gospodarske rasti ohranila visoko raven socialne varnosti in še okrepila razvejan sistem socialne in družinske politike. "K izboljšanju socialnega položaja posameznikov bosta prispevala tudi dvig minimalne plače in usklajevanje pokojnin," je dodal.

Finančni minister prepričan, da ima Slovenija enega najboljših proračunov v Evropi.

Opozicija v proračunih pogreša reforme, koalicija zadovoljna

V SDS-u razvojne komponente v obravnavanih dokumentih ne vidijo. "Predlog proračunov ni razvojno in ne ciljno naravnan," je dejal poslanec te stranke Marko Pogačnik. Nadaljuje se zgolj dosedanja politika, ki pa ne ustreza klicu po reformah, je opozoril in vlado pozval k pripravi reform na področju pokojninskega sistema, zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Prav tako je vlada prezrla še nekatere probleme, s katerimi se Slovenija spopada v zadnjem obdobju, med njimi je Pogačnik izpostavil trg dela in mlade.

Podobno menijo v NSi-ju. "Proračunski dokumenti kažejo, da reformnih ukrepov ne bo, torej bo vlada tudi v letih 2020 in 2021 opravljala po naši oceni zgolj tekoče posle," je dejal Jožef Horvat.
V njegovi stranki pogrešajo tudi ukrepe, ki bi pripomogli k dvigu produktivnosti slovenskega gospodarstva, to pa bi lahko dosegli predvsem z davčno politiko in odpravo administrativnih ovir. "Davčna politika bi morala stimulirati podjetne in delovne, pa jih žal ne," je ugotovil Horvat, ki obžaluje, da obstoječa davčna politika med ljudmi ustvarja prepričanje, da so do državnih ugodnosti upravičeni brez svojega dela.

Luka Mesec (Levica) v predlogu proračunov pogreša zadosten obseg sredstev za stanovanjsko politiko, železnice, domove za starejše, izpolnjevanje podnebnih ciljev ter raziskave in razvoj. Za zadnje se sicer namenja več denarja, a po njegovem mnenju "ne dovolj, da bi mlade prepričali, naj po koncu študija ne odhajajo v tujino". Eno redkih področij, kjer po mnenju vlade varčevanje ni potrebno, je vojska oz. nakup orožja, je ugotovil Mesec in kot največjega dobitnika proračuna "v tem mirnem" letu izpostavil Slovensko-varnostno-obveščevalno agencijo, ki bo dobila še enkrat več denarja kot zdaj. "Vlada z obljubami in zavezami, ki jih je zapisala v koalicijski sporazum, ni mislila resno," je povzel.

Veliko ostrih besed je na račun predloga proračunov izrekel tudi Zmago Jelinčič (SNS). "Komisija za preprečevanje korupcije je najslabša institucija v državi, zunanja politika je katastrofalna, turizem je za 'kozlat'," je dejal in med drugim predlagal ukinitev vseh socialnih transferjev." Zakaj bi plačevali lenuhe, ki sami nočejo delati," je pojasnil, a napovedal, da bodo poslanci njegove stranke proračuna kljub temu podprli, saj sta potrebna za nemoteno delovanje države.

Proračun je rekordno visok.

Tudi v poslanskih skupinah petih koalicijskih strank bodo glasovali za. "Proračuna sta dobro in realno pripravljena," je dejal Marko Bandelli (SAB), Robert Pavšič (LMŠ) je povedal, da zagotavljata možnosti za stabilno in konkurenčno poslovno ozračje ter spodbujata večji izkoristek raziskovalnega potenciala, Igor Zorčič (SMC) pa ju je opisal kot takšna, ki omogočata gospodarski razvoj in odražata pravično socialno politiko.

"Prioritete vlade in teh proračunov so zdravstvo, znanost, varnost državljank in državljanov, gospodarstvo," je naštel Jani Prednik (SD). Pomembno je, da se sredstva za večino programov povečujejo, je dejal in ugotovil, da to velja tudi za nekatera ključna področja, ki so bila dolgo zanemarjena, denimo kulturo.

Če ne bi imeli fiskalnega pravila, na podlagi katerega se za posamezno leto izračuna zgornja meja dovoljenih izdatkov, bi lahko za določene projekte namenili še več denarja, je ob tem menil Pavšič. "Proračunski presežek bi, denimo, lahko šel v naložbe in znanost, a ne sme," je dejal. Odpravo fiskalnega pravila bi podprl tudi Mesec, v nekaterih poslanskih skupinah pa svarijo pred takšnim dejanjem, med njimi v SMC-ju in SDS-u.

Poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža je povedal, da bosta s poslancem madžarske narodne skupnosti proračuna podprla. "Avtohtona italijanska in madžarska narodna skupnost pozdravljata povečanje sredstev za njuno delovanje," je dejal.

Bertoncelj: Podpisal bom samo proračune s presežki