Odmevi 17. 5. 2022. Foto: TV Slovenija
Odmevi 17. 5. 2022. Foto: TV Slovenija

Med najbolj izpostavljenimi področji koalicijske pogodbe je zdravstvo, zato so Odmevi tokrat gostili kandidata za zdravstvenega ministra, ki naj bi bil tudi podpredsednik vlade, Danijela Bešiča Loredana. Z njim je govoril novinar Igor E. Bergant.


Začnimo z nujnimi ukrepi. Čaka nas tretja jesen s koronavirusom. V čem bodo priprave nanjo drugačne kot ob prejšnjih dveh?
Če se nam ponovi ista jesen, kot se nam je zadnji dve, je konec tega javnega zdravstva, kot ga danes poznamo. Takoj, ko bomo vstopili v te čevlje, bomo začeli jasno delati strategijo. Celotno poletje bomo delali. Končni cilj je ta, da mi covidno zdravljenje umestimo v obstoječi zdravstveni sistem, da so vsi pacienti enako obravnavani. In na začetku septembra predstavimo strategijo, od katere ne odstopamo, in ta strategija se bo vodila na NIJZ-ju. Ne bo se spreminjala iz tedna v teden.

Sorodna novica Katere so prioritete na področju zdravstva v koalicijski pogodbi?

Se kaj spreminja glede strategije cepljenja?
Strategijo o cepljenju bomo prav tako junija ... Pač, treba je spremljati, kaj se zdaj pravzaprav dogaja, in bo predstavljena. Zagotovo ne bo obveznega cepljenja, kot nam to ves čas nekdo vsiljuje.

Niti za najstarejše ne?
Ne. Nikogar ne bomo prisilili v cepljenje. Bomo pa ubrali pozitiven pristop spodbujanja za tiste rizične skupine, da bodo ljudje razumeli, da so cepiva varna in da se je vredno cepiti, da se ohrani zdravje.

Sorodna novica Med diplomanti medicine malo interesa za specializacijo iz družinske medicine
Sorodna novica Brez osebnega zdravnika 130.000 Slovencev, pri iskanju jim bo pomagala aplikacija Zdravniki

Čakalne dobe. V interventnem zakonu zdravstva naj bi se lotili tega, kar pesti toliko in toliko ljudi, tudi recimo z večjo pristojnostjo osnovnega zdravstva in družinskih zdravnikov. Ampak teh primanjkuje. 130.000 ljudi v Sloveniji naj ne bi imelo družinskega zdravnika. In tudi dostop do tistega, ki ga imajo, je v bistvu zelo otežen. Kako je to mogoče interventno rešiti?
To vse je res. Mi se z družinskimi zdravniki že zdaj pogovarjamo. Oni že vrsto let dajejo predloge, ki niso bili nikoli v celoti upoštevani. Zdaj jih bomo skušali upoštevati v maksimalni možni meri, skozi interventni zakon, skozi ukrepe. Ne nazadnje v ta namen dajemo 500 milijonov evrov v 18 mesecih. Zakaj? Za to, da poženemo zdravstveni sistem do zgornjih meja. Da vidimo, koliko zmore. Da bodo vse storitve plačane po realizaciji. Da bodo primarni zdravniki imeli administrativno pomoč in se bodo ukvarjali z zdravljenjem. In ne nazadnje, da jim vrnemo tisto mesto, v katero sodijo. Se pravi, na prvi obrambni zid zdravljenja, s tem bo manj napotitev na sekundarni nivo.

Sorodna novica Pogodbe za skrajševanje čakalnih vrst, a obremenjenost družinskih zdravnikov ostaja

Ko gre za denar: v zdravstveni zavarovalnici pravijo, da je tudi v preteklih letih bilo denarja za skrajševanje čakalnih dob dovolj. Ampak težava je bila drugje: v ne dovolj dobri organiziranosti in preslabi učinkovitosti. Tega pa se v bistvu interventno ne da rešiti.
To je res. Delno ne drži, da je denarja dovolj, vedno se je omejilo elektivne posege, in bolnišnice, ki so opravljale prej, tega niso dobile plačano. Tako da ta del delno drži, delno je pa res to, kar pravite. Mi bomo to, da je sistem najverjetneje neracionalizirano organiziran in slabo voden, poskušali urediti. Vendar z ustreznim nadzorom lahko hitro vidimo, kje so tiste šibke točke in kako lahko ta sistem spodbudimo k temu, da bo delal več in bolje.

Sorodna novica Poslanci z 51 glasovi zavrnili ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Kakšen naj bi bil status zdravstvene zavarovalnice v prihodnje? Bo dobila konkurenco?
Na to vprašanje je zdaj nemogoče odgovoriti. Vse špekulacije o eni zdravstveni zavarovalnici, o preoblikovanju zdravstvene zavarovalnice oziroma ZZZS-ja kot zavoda v neko nacionalno, so zgolj špekulacije. Tisto, kar je v Gibanju Svoboda in tudi tisto, kar je zdaj usklajeno v zdravstvenem delu koalicijske pogodbe, je to, da bomo približno leto in pol, dve leti iskali sistem, ki ga lahko najbolje umestimo v naš sistem. Naredili bomo izračune za 20 let in tisti sistem, ki bo najboljši za nas in predvsem tam, kjer nam uspe najti 600 milijonov evrov, ko jih najdemo, bomo seveda ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Sorodna novica Ustavno sodišče razveljavilo določbo o dvigu plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike

Ali to velja tudi za plačni sistem oziroma za reševanje problematike plačnih nesorazmerij znotraj zdravstva? In tudi to, kar je večna tema za vsakega ministra oziroma ministrico za zdravje: zdravniške plače.
Zdravstvo jemljemo kot celoto. Ni ločeno po zdravnikih, zdravstvenih delavcih, fizioterapevtih, ampak je celota. Tako smo tudi napisali. Mi bomo skozi komunikacijo v letu in pol iskali pot, kako spremeniti, urediti, nadgraditi sistem plač v javnem sektorju. Če najdemo konstruktivno pot, bomo seveda našli način, kako v zdravstvu urediti plače, zmanjšati nesorazmerja, seveda skozi socialni dialog v dogovoru s sindikati, da bodo ljudje, ki delajo, zadovoljni. Ampak vsi, ne samo zdravniki.

Sorodna novica Odprava dela zdravnikov zunaj matične ustanove sprožila mešane odzive, tudi pomisleke pravnikov

Prepoved popoldanskega dela – ta zaplet z interpretacijo se zdi nenavaden. Če prav razumem: gre za to, da tega dela vsaj v času, ko bi želeli hitro skrajšati čakalne dobe, ne boste prepovedali, pozneje pa. Je to prava interpretacija tega, kar piše v koalicijski pogodbi?
Da, to je prava interpretacija. Zdravstveni del koalicijske pogodbe ima rep in glavo. V prvem delu, v glavi, je jasno napisano, da v prvih 18 mesecih v sistem ne posegamo, ga skušamo le stabilizirati, umiriti s sistemskimi rešitvami in z dialogom. Želimo priti do tega, da bodo imeli zdravniki v javnih ustanovah popolnoma enake pogoje kot zunaj javnih ustanov, se pravi, da bo v javnih ustanovah zdravnik enako lahko delal dopoldne, popoldne, bil enako plačan. In tako nenadoma ne bo več nobene potrebe, da bi si kdo želel delati zunaj javnega zavoda.

Sliši se zelo mamljivo, vabljivo, vprašanje je seveda, v kolikšni meri izvedljivo. Nevarnosti, da bi dobri kadri zbežali v zasebni del zdravstva tudi v tem prehodnem obdobju ne vidite?
Ne. Mi bomo odprli splošni dogovor – vsi, ki imajo že zdaj podpisano pogodbo, bodo dobili neomejeno delo. Vsi javni zavodi sukcesivno, tudi koncesionarji. In če bo na koncu zmanjkalo, da bo na koncu še vedno 15, 20 odstotkov ljudi ostalo brez storitve, tako kot je zapisano, bodo ta del opravili tudi zasebniki, pod pogoji, da je to javno zdravstvo. Mi bomo torej določili pogoje in sistem tudi nadzirali. Tisti, ki je res bral vrstico za vrstico, je v pogodbi zelo lepo napisano, da bomo poskušali sistem nadzirati, da bomo končno videli, kje sistem je, kje so šibke točke, kje je zgornja meja in kaj lahko naredimo.

In leta 2024 naj bi ob javnem dialogu in s sodelovanjem dobili nov, drugačen zdravstveni sistem, tudi brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Omenili ste teh 600 milijonov evrov. Kaj se bo zgodilo, če teh dodatnih virov, ki bi nadomestili 600 milijonov evrov, ne boste našli?
Če ne najdemo teh sredstev, dopolnilnega zavarovanja ne bomo ukinjali, sistem bo takšen, kot je. Ampak mislimo, da imamo dve leti časa, da z izračuni, s konsenzom, s tem, da nam je javnost dala odgovornost, da to izpeljemo, da je to končno realno izvedljivo, ampak skozi nov krovni, sistemski zakon o zdravstvenem sistemu, kjer uredimo financiranje, mrežo, zavode, da vse zložimo na skupni imenovalec in vsak točno ve, kaj dobi za javno zbrani denar.

Sorodna novica Zakon sprejet, dolgotrajna oskrba bo odslej sistemsko urejena

V čigavi pristojnosti bo dolgotrajna oskrba, kajti do zdaj smo imeli ta dvojni sistem med ministrstvom za zdravje in ministrstvom za delo. Kako bo to v novi vladi?
Načeloma se moramo glede tega še pogovoriti. Za zdaj ostaja zdravstveni del na ministrstvu za zdravstvo, bomo pa videli, kako bo to v novem ministrstvu potekalo. Težava, ki jo imamo v obstoječem zakonu, ki praktično ni izvedljiv, je, da praktično nimamo definiranega sistema dolgotrajne oskrbe. To bomo morali dati na skupni imenovalec in ločiti socialni in zdravstveni del oziroma oba združiti pod eno streho.

Boste prvi minister za zdravje, ki bo kot podpredsednik vlade imel veliko simbolno moč. Kaj to pomeni za vas in kdo bodo vaši najtesnejši sodelavci?
Mislim, da ta predlog za podpredsednika vlade govori o tem, da je to prvi predsednik vlade, ki bo zdravstvu dal popolno podporo in ima interes, da se zdravstvo spremeni. Kar se tiče mojih sodelavcev, bomo glede na vse pritiske, ki jih imamo, počakali, da bo ta stvar tudi uradna. Svojo ekipo moram ščititi, je pa seveda v dobršni meri izbrana. Takoj, ko bo stvar uradna, jo bom z največjim veseljem tudi predstavil in mislim, da bodo ljudje zadovoljni.

Bešič Loredan zagotavlja, da dela ne bo omejeval