Močan epidemični primež pri nas ne popušča, v Sloveniji se z novim koronavirusom vsako minuto še vedno okuži en posameznik, ki mu okužbo s testiranjem tudi potrdijo. A okuženih je vsaj trikrat toliko, ki tega sploh ne vedo, govorijo podatki raziskovalcev Inštituta Jožefa Stefana. Tudi pritisk na bolnišnice ostaja velik – krivulja covidnih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, v zadnjih dveh mesecih ostaja bolj kot ne enaka. Tudi število bolnikov na intenzivni terapiji se ni bistveno spremenilo in vztraja pri številki 200. Do zdaj je boj z boleznijo izgubilo že 3121 ljudi.

Sorodna novica Carotta: "Podatki o številu hospitalizacij kažejo, da se nikamor ne premaknemo"

Kaj bodo v teh okoliščinah storili pristojni? Predsednik vlade Janez Janša je ta teden napovedal, da bo Slovenija, če bo število okuženih vztrajalo na visoki ravni, prisiljena v popolno zaprtje države – to pomeni, da bo zaprt del gospodarstva in vzpostavljena drastična omejitev gibanja, ko posameznik "ne sme več kot 50 metrov stran od doma".

Da ukrepa, ki vključuje tudi omejitev gibanja čez dan, svetovalna skupina za covid-19 pri ministrstvu za zdravje za zdaj še ni predlagala, pa je v oddaji Premagajmo covid-19 na Televiziji Slovenije povedala vodja skupine Bojana Beović in dodala, da so se o omenjenem ukrepu sicer že večkrat pogovarjali, saj da je to ukrep, ki je "v drugih evropskih državah zelo pogost".

"Če gledamo uspešnost drugih držav pri obvladovanju epidemije in neuspešnost pri nas z nekoliko milejšimi ukrepi, obstaja razmislek o tem. To je ena od možnosti. Nas pa vendarle v zadnjih dneh vse veseli, da so številke nekoliko nižje, malo manj je na novo odkritih okuženih in upamo, da to ne bo potrebno. Je pa seveda to tudi stvar prioritet, kaj nam je pomembneje. Morda bi bilo pomembneje zaostriti ukrepe, ki omejujejo gibanje, in na drugi strani morda čim prej odpreti šole," je o možnosti celotnega zaprtja države povedala Beovićeva.

Ukrepi pri nas trajajo že nekaj mesecev s krajšim rahljanjem med božično-novoletnimi prazniki, razmere pa se še kar ne izboljšujejo. Bi dodatno zaostrovanje sploh pomenilo korak naprej? "Ukrepe je seveda treba razumeti v nekem kulturnem okolju, v nekem kontekstu, ukrepi se sicer napišejo v pisarni ministra ali vlade, ampak izvajati pa jih moramo mi državljani. In če jih ne izvajamo, seveda niso učinkoviti, tako da je vprašanje, ali bi bolj zaostreni ukrepi pomagali. Res pa je, da se želimo vsi rešiti tega primeža epidemije in je vprašanje, ali ne bi vendarle zdržali in bili potem v 14 dneh, mesecu dni bistveno na boljšem," je odgovorila Beovićeva.

"Iskanje krivde je neučinkovito"

Na vprašanje, kdo je kriv za neuspeh – ali so to ljudje, politika, stroka – pa je vodja vladne skupine odgovorila, da so se "v medicini že pred časom naučili, da je iskanje krivde popolnoma neučinkovito, ker boste izločili nekatere ljudi, politiko, posameznike, strokovnjake, ki so v bistvu v danem kontekstu naredili mogoče neko razumljivo napačno odločitev. Zakaj bi jih za to posebej obsojali, ko pa je bilo v tem danem kontekstu," je dodala. Beseda pa je v nadaljevanju tekla tudi o tem, ali se čuti soodgovorna za neuspeh trenutnih ukrepov glede zajezitve epidemije. "Težko rečem," je odvrnila in dodala, da ji je "seveda hudo, da /je/ na tej poziciji in da so razmere takšne, kot so". O izstopu iz skupine konkretneje še ni razmišljala, "ker je treba vedeti, da vsi ti ukrepi niso izmišljeni, opiramo se na tuje prakse, raziskave in iz tega izhajajo naši predlogi za ukrepe". "Če bi ljudje želeli, da odstopim in da bi to prineslo nekaj dobrega, potem bi vsekakor," je še pristavila.

In kaj kažejo napovedi inštituta Jožefa Stefana? "V tem trenutku pomaga tudi prekuževanje"

"Naše napovedi vztrajajo že zadnja dva meseca približno na istem. Razmere se bodo bistveno bolj izboljšale, ko bo srečanj in prenosov virusa dosti manj. Ali bomo to uspeli skupaj narediti z več pazljivosti, več samozaščitnega obnašanja ali mogoče z več ukrepi, je pravzaprav težko reči, vsekakor pa nam v tem trenutku, poleg tega, da smo se naučili zelo dobro obnašati, pomaga tudi prekuževanje. Računamo, da imamo 25 odstotkov ljudi, ki so že preboleli covid-19, to nam malo pomaga ustavljati epidemijo. Je pa hkrati na vidiku tudi nova potencialna nevarnost, to je angleški sev virusa, ki se razmnožuje precej hitreje," pa je v oddaji Premagajmo covid-19 zadnje napovedi glede epidemije povzel dr. Leon Cizelj iz Inštituta Jožefa Stefana.

Na vprašanje, kdaj lahko računamo, da se bodo razmere izboljšale, je dejal, da se bo to zgodilo, če zdržimo še nekaj mesecev, da začne delovati cepivo: "To bo v tem trenutku zelo hitro, v tednu ali dveh, pomagalo najbolj ogroženim, ki so že bili cepljeni, medtem ko bo na ravni širjenja virusa večje učinke pokazalo v nekaj mesecih in takrat bo s cepivom ta zadeva po vsej verjetnosti urejena."

Tudi po besedah Beovićeve bo k ustavljanju epidemije nekaj prispevalo cepivo, nekaj pa prekuženost. "Vendar je ta še bistveno premajhna, da bi zaustavljala epidemijo sama po sebi, lahko jo zaustavlja skupaj z ukrepi, ki znižujejo to reprodukcijsko število," meni infektologinja in dodaja, da bi sproščanje ukrepov pomenilo vnovičen porast števila okužb.

Zakaj razmere v sosednjih državah niso tako zaostrene kot v Sloveniji?

Gledalce oddaje pa je med drugim zanimalo tudi to, zakaj razmere v sosednjih državah niso tako zaostrene. "Vprašanje, kako so upoštevali ukrepe, ki so jih imeli, virus se povsod prenaša na podoben način. Tukaj ni razlik, verjetno pa so razlike v situacijah, do katerih prihaja oz. ne prihaja do prenosa," je pojasnila Beovićeva in omenila podatek za Srbijo izpred nekaj časa, kjer so se ljudje izjemno zavedali hude situacije, ker so osebno poznali ljudi, ki so zboleli in potrebovali intenzivno zdravljenje. V Sloveniji pa je po njenem mnenju kultura očitno drugačna, ker se to ni zgodilo.

Glede na napovedi nekaterih proizvajalcev cepiv je vse bolj jasno, da ti ne bodo zmogli zadostiti svetovnim potrebam po cepivu. Ali bo torej pri nas cepiva dovolj? "Slovenija dobiva cepivo od skupne dobave Evropske komisije, Sloveniji se bo zmanjšala dobava, tako kot drugod v Evropi. Vsekakor nas kakršno koli zmanjšanje dobave skrbi," je pojasnila Beovićeva.