Vodnika Mirsad Mešanović in Dragan Dubroja sta 2. julija 1991 na regionalni cesti pri vojašnici v Pivki ustavila avtomobil, v katerem je na sovoznikovem sedežu sedel Stanislav Požar. Požar - civilist, ki naj bi kot zaposleni v vojašnici še pred začetkom vojne onesposobil udarne igle tankovskih topov, je vozniku zaklical, naj pelje naprej, Mešanović pa je za vozilom izstrelil rafal. Eden od strelov je smrtno ranil Požarja, je v prispevku za Tednik povedala Alenka Bevčič.

"Jugoslovanska vojska je osumljenca zaščitila"
Julija 2007 je Zmago Požar povedal, da je iz Ljubljane dobil "papir, obdukcijo, da je bil ubit, da ni bilo več pomoči, storilca pa, da ga ne morejo dobiti". Kriminalist Janez Godeša pojasnjuje: "Seveda z osumljencem ni bilo moč govoriti, ker ga je jugoslovanska vojska zaščitila v kasarni, tako da smo zbrali samo podatke, ki so bili takrat na voljo nam, se pravi od naših očividcev, od voznika, ki je neposredno vozil to vozilo."

To dejanje ni bilo edino, ki je Mešanovića neizbrisno zapisalo v spomin mnogih Pivčanov. 27. junija 1991 je bil med drugim tudi glavni na cestni zapori, ki so jo varovali trije miličniki. Kot je dejal Vojko Otoničar, je Mešanović na "brutalen način razorožil miličniško patruljo, jih postavil pred zid, celo jim je škorpijona, torej pištolo, nameril v glavo, zahteval, da se barikade umaknejo". Ker tega ni dosegel, je začel streljati v gume, razorožil pa je tudi Otoničarja, ki se je prišel pogajat.

Mešanovića se je prijel naziv Rambo
Kasneje se je izvedelo, da so se ga bali tudi njegovi lastni vojaki in predpostavljeni. Ker naj bi takrat po kasarni hodil oborožen s tromblonskimi minami, z avtomatsko puško, z avtomatsko pištolo škorpijon, z bombami okrog pasu, se ga je prijel naziv Rambo.

Za Mešanovićem so se potem izgubile vse sledi. Novinarji Tednika so ga našli julija leta 2007 na Švedskem, njegova slika je bila na internetu, telefonska številka in naslov tudi. Prav tako so dobili številko njegovega mobilnega telefona. V pogovoru je zgodba o dogodkih tistega dne "kar vrela iz njega", čeprav ni dovolil snemanja.

Mešanović si je življenje uredil na Švedskem
Mnogi so prepričani, da smrt Stanislava Požarja ni bila naključje. V telefonskem pogovoru leta 2007 je Mirsad Mešanović novinarki Tednika sicer priznal, da je res streljal on, in sicer za vozilom, ki ni hotelo ustaviti na njegovo povelje. Povedal pa je tudi, da ni hotel nikogar ubiti in da je streljal v pnevmatike avtomobila. Še več, zatrdil je tudi, da ne bi streljal, če bi vedel, da je v tistem avtomobilu njegov prijatelj Požar.

V letih, ki so minila od takrat, si je življenje uredil na Švedskem, se poročil, postal član levičarske stranke, aktiven v lokalnem okolju. Je na vodilnem položaju v podjetju, ki se ukvarja s keramiko, in je porotnik na sodišču. Za njim razpisana tiralica pa se je nekje izgubila in zato ga organi že skoraj pet let ne iščejo več. Z okrožnega sodišča v Kopru so po prejeti informaciji, da je znano, kjer se Mašanović nahaja, sporočili, da so za njim razpisali evropski priporni nalog in mednarodno tiralico.

"Usodne" so bile počitnice na Tajskem
Na policiji so še povedali, da so opozorili na dejstvo, da je velika verjetnost, da se iskani nahaja na Švedskem. "In 2007 smo bili potem mi že s strani Švedske obveščeni, da je oseba na Švedskem locirana," so pojasnili. Nato se tri leta in pol ni zgodilo nič oziroma nič, za kar bi izvedela javnost. V začetku leta 2008 pa so bili na policiji obveščeni, da je pristojno sodišče na Švedskem odločilo, da se oseba, ki je tudi švedski državljan, ne preda Sloveniji.

Pri tem bi tudi ostalo, če se ne bi konec lanskega leta z letališča na Danskem odpravil na družinske počitnice na Tajsko. "Na poti nazaj, ko se je vračal, glede na podatek, da je ta evropski priporni nalog slovenski še veljaven, so ga Danci potem 5. januarja ponovno prijeli," povedo na policiji.

Zanj so odredili 10-dnevni pripor, Slovenija je takoj zahtevala njegovo izročitev, na kar se je po poročanju švedskih in danskih medijev, ki so navajali tudi naše zasluge za njegovo prijetje, Mešanović takoj pritožil in trdil, da tistega 2. julija ni bil strelec. Ravno nasprotno od tega torej, kar je povedal v telefonskem pogovoru pred tremi leti.

Na seznamu še trije nekdanji pripadniki JLA-ja
Otoničar meni, da je nedopustno, da je Mešanović iz "neke objestnosti, iz golega mogoče častihlepja, ne vem česa, takrat sprožil ta usodni strel. Občutki po 20 letih so prijetni in upajmo, da bo roka pravice dosegla tudi Mešanovića." Do zdaj ta namreč ni dosegla še nikogar, ki bi bil v osamosvojitveni vojni osumljen kaznivih dejanj, slovenska policija pa ima na seznamu iskanih oseb še tri nekdanje pripadnike JLA-ja, ki jih utemeljeno sumi kaznivih dejanj zoper civilno prebivalstvo.