V sindikatu delavcev migrantov pričakujejo, da se bo prihodnji teden z njimi sešel predsednik vlade Miro Cerar. Foto: MMC RTV SLO
V sindikatu delavcev migrantov pričakujejo, da se bo prihodnji teden z njimi sešel predsednik vlade Miro Cerar. Foto: MMC RTV SLO
Milan Brglez
Predsednik DZ-ja Brglez meni, da so delavci migranti zgolj izenačeni z drugimi davčnimi zavezanci in niso v slabšem položaju. Foto: BoBo
Apaški delavci vlagajo pobude za referendum
Nova pobuda za razpis referenduma

Na tako rekoč zakonodajno ohromitev se je odzval predsednik DZ-ja Brglez, ki je izpostavil, da delavci migranti, ki opozarjajo na visoke položnice za plačilo dohodnine, niso v deprivilegiranem položaju, ampak so zgolj izenačeni z drugimi davčnimi zavezanci. Zato Brglez meni, da hočejo z vlaganjem referendumskih pobud izsiliti poseben položaj.

Izpostavil je, da so v podobnem položaju tudi delavci, ki se vozijo na delo na Hrvaško, Madžarsko in v Italijo.

Brglez je sicer dodal, da SMC išče rešitev za njihovo težavo, sindikat pa je obvestil, da lahko kadar koli med postopkom umakne pobudo za razpis referenduma.

Cvetko: Ne zahtevamo privilegijev
Politika je gluha za delavce, ki se vsak dan na delo vozijo v Avstrijo, položnice za plačilo dohodnine so ogromne, več tisoč evrov, zato vlaganje podpisov za razpis referendumov, je svojevrstno državljansko nepokorščino ob vložitvi podpisov za razpis referenduma pojasnil predsednik Sindikate delovnih migrantov Dušan Cvetko. To pa so tudi razlogi, da je sindikat vložil pobudo na zakon o mednarodni zaščiti, začel pa se je tudi rok za zbiranje 40 tisoč podpisov na zakon o medijih.

Ob tem Cvetko poudarja, da delavci migranti ne zahtevajo privilegijev, ampak le pravično obravnavo. Znova je tudi ponovil, da so jim "vzeli praktično vse, ne morejo pa nam odvzeti volilne pravice".

Vlada pa je pozabila, zakaj si delavci sploh iščejo kruh v tujini, je dodal predsednik sindikata: "Na območju Pomurja in Koroške je praktično že več kot 15 let kronično pomanjkanje delovnih mest, zato lahko rečemo samo hvala Avstriji, da je odprla meje, da smo lahko šli tja in so si ljudje s svojimi družinami rešili socialno stisko."

Težave dnevnih migrantov so stare že deset let. V Avstriji je neobdavčenih 11 tisoč evrov, pri nas pa samo tri tisoč evrov. Nekaj let je to razliko pri obdavčitvi blažila posebna olajšava za migrante v višini 7.000 evrov, vendar je ustavno sodišče ugotovilo, da ni skladna z ustavo, ugotavlja državna sekretarka Mateja Vraničar Erman.

Dohodnino morajo plačati v Sloveniji, saj tu živijo
Dnevni migranti morajo prejemke in dohodnino plačati pri nas, saj tu živijo, ter tudi sproti prijaviti prihodke iz tujine. Možnost je tudi samoprijava, tudi za leta nazaj, kar se dogaja zdaj, saj si davčne uprave samodejno izmenjujejo podatke. Toda v primeru samoprijave ni več mogoče uveljaviti olajšav, ki znižujejo plačilo dohodnine, prav zaradi zamujenih rokov.

Zato so tudi položnice za doplačila po več tisoč evrov. Na finančni upravi se pri tej razlagi sklicujejo na več razsodb upravnih sodišč, pa tudi vrhovnega sodišča.

Novih pobud ne bodo vlagali
Cvetko je po poročanju Televizije Slovenija sporočil, da novih pobud za razpis referendumov sindikat ne bo vlagal, a pričakujejo, da se bo z njimi že prihodnji teden sešel premier Miro Cerar. Ob tem je poudaril, da ne želijo blokirati dela DZ-ja, vendar jim drugega po desetih letih ni preostalo, saj jim nobena vlada do zdaj ni prisluhnila.

Apaški delavci vlagajo pobude za referendum
Nova pobuda za razpis referenduma