Gripa je akutna virusna bolezen, ki se v Sloveniji pojavlja med decembrom in februarjem, cepivo pa začne delovati v dveh tednih po cepljenju, ko se pojavijo protitelesa. Inštitut za varovanje zdravja je zato kot najprimernejši čas za cepljenje določil november.

Bolezenski znaki in mogoči resni zapleti
Bolezenski znaki gripe se pojavijo približni tri dni po okužbi z virusom influence. Bolezen spremlja nenadna visoka temperatura, mrazenje, izčrpanost, glavobol, bolečine v kosteh in mišicah, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Bolezenski znaki, razen kašlja, po navadi izginejo v dveh do sedmih dneh.

Ker virus influence poškoduje sluznico in omogoči prodor bakterijam v pljučno tkivo, se lahko kot zaplet gripe razvije bakterijska pljučnica. Za pljučnico, ki se "razvije" iz gripe, pogosteje obolijo starejši in kronični bolniki, pri katerih se poslabša tudi osnovna bolezen. Med gripo se zato poveča število sprejemov v bolnišnice in umrljivost. Prav zato cepljenje proti gripi posebej priporočajo starejšim od 65 let in kroničnim bolnikom.

Na Inštitutu za varovanje zdravja cepljenje proti gripi priporočajo vsem zdravim ljudem, ki nimajo alergije na cepivo. Cepljnje odsvetujemo akutno bolnim in osebam z reakcijo na jajčne beljakovine, saj so te del cepiva", je za MMC povedala Marta Grgič Vitko z IVZ-ja. Pri ljudeh z akutno boleznijo je treba počakati, da ta mine, nato pa se smejo cepiti.

IVZ: Cepljenje je najučinkovitejša obramba pred gripo
Cepljenje je najučinkovitejša zaščita proti gripi, IVZ pa poleg tega priporoča še redno vzdrževanje telesne kondicije, gibanje na svežem zraku in uživanje zdrave hrane z veliko sadja in zelenjave. Med pogosto okužbo dihal, se je dobro izogibati zaprtim prostorom in si večkrat umivati roke, s čimer preprečimo vnos virusov v dihala.

Marta Grgič Vitek z Inštituta za varovanje zdravja je povedala, da je cepivo proti gripi zelo varno, saj se v Sloveniji letno cepi med 150 tisoč in 200 tisoč ljudi, kar pa je po njenem mnenju še vedno premalo za dobro precepljenost. V zadnjih letih so zabeležili okoli deset primerov stranskih učinkov cepiva po cepljenju, lani pri 11 ljudeh. Največkrat je šlo za rdečino, bolečino na mestu cepljenja, povišano temperaturo, utrujenost in glavobol.

Kakšna bo sestava cepiva, vsako leto sproti določi Svetovna zdravstvena organizacija." Sestava se določa na podlagi sevov virusa influence, ki so se v preteklosti že pojavljali. Na podlagi določil WHO-ja se izdelajo cepiva, vnajprejšnje napovedi o tem, kakšen sev virusa se bo pojavil v tekočem letu in kako bo njegovo širjenje potekalo, pa niso mogoče.", je še dejala Grgič Vitkova.

A. K. K.