Doktorica sociologije in kolumnistka Marta Gregorčič, ki v medijih pogosto pojasnjuje svoj kritičen pogled na stanje v družbi, je v intervjuju za Val 202 opozorila, da v Sloveniji zadnja leta ne vlada stagnacija, temveč depresija. "Krči se izključno pri izobraževalnem procesu, pokojninah in zdravstvu – pri vsem tem, kar je za človeka edino nujno potrebno. Samo tam, kjer je država res potrebna za državljane, se izvajajo redukcije, vse preostalo gre normalno naprej."

A kljub temu se pri nas na to ne odzivamo. V Evropi namreč po njenih besedah ves čas potekajo delavske in študentske demonstracije, medtem ko v Sloveniji ni izražanja zahtev, ni premislekov, kako naprej. "V Sloveniji se zgodi, da nekdo ukrade v nekem lokalnem okolju na tisoče evrov ali proda neko 'firmo', a je spoštovan in dobi novo funkcijo. To je ključna napaka," je prepričana.

"Samo politika od spodaj lahko preusmeri razvoj"
Zato pri potrebnih spremembah v naši družbi ne računa na politične stranke in elito. Ljudje, ki so na nekih položajih, v eliti, namreč ves čas rotirajo in so povezani z različnimi krajami v času privatizacije. Med temi obrazi zato ne bomo našli odgovora, ampak se bomo po besedah Gregorčičeve morali v uporih znova politizirati in zahtevati vizije za svojo prihodnost – na lokalni ali državni ravni.

"Samo politika, ki prihaja od spodaj, ne iz nekih družbenih elit, političnih strank, ampak tista, ki jo je sposoben vzpostaviti neki družbeni proces, kolektivi in posamezniki, je tista, ki je dovolj močna, da preusmeri tok razvoja." In čeprav civilne pobude ali procesi, ki nastanejo med delavci, ne morejo čez noč doseči pravic, Gregorčičeva poudarja, da lahko pokažejo smer, vizijo razvoja države. Do dolgoročne pozitivne rešitve nas tako lahko pripelje le povezovanja med ljudmi, med mladimi in zatiranimi.