S Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) so sporočili, da je vlada v sedmi protikoronski sveženj pomoči (PKP 7) "podtaknila" ukinitev sklada za nevladne organizacije. Vlada je sicer za pol odstotka dvignila dohodninske donacije, a brez sklada bodo številne organizacije in zavodi ostali brez sredstev, opozarjajo.

Sorodna novica Izredni dodatek upokojencem, višje plače zdravstvenim delavcem, dodatki za otroke, študente

"Sredstva iz namenitve dohodnine se razumljivo zelo razpršijo, saj gre v prvi vrsti za instrument podpore lokalnim nevladnim organizacijam. Lani jih je na primer prejelo 5394 organizacij. Posamezniki z njim podirajo svoja lokalna gasilska, športna, kulturna društva. Zato je povprečni znesek, ki ga nevladne organizacije prejmejo, nizek. Znaša 913 evrov na organizacijo, pri čemer skoraj 800 organizacij dobi manj kot pet evrov. Proračunski sklad za NVO-je ima popolnoma drug namen. Gre za edina sistemska državna sredstva, posvečena razvoju in inovacijam v nevladnem sektorju. Tudi zneski financiranj iz sklada so zato v povprečju bistveno večji kot pri namenitvah dohodnine."

Vlada sklad nevladnih organizacij, kot še dodajajo v krovni mreži, ukinja brez napovedi, razprave in argumentov.

V SMC-ju proti ukinitvi sklada

TV Slovenija je pridobila uradni odziv stranke SMC. Pravijo, da je bil sklad ustanovljen za sistemsko financiranje, zato je njegova ukinitev nesprejemljiva. Poslanska skupina bo tako na parlamentarni obravnavi predlagala črtanje tega člena.

Matej Lahovnik: Odločali bomo davkoplačevalci

Vsi bomo lahko en odstotek svoje dohodnine oziroma dvakrat več kot do zdaj namenili nevladnim organizacijam in o tem bomo neposredno odločali davkoplačevalci namesto "strokovnih" komisij, je ekonomist in svetovalec vladi pri pripravi ukrepov Matej Lahovnik zapisal v odzivu na Twitterju. Dodal je: "Sedaj mnogi sploh niso vedeli, da se del dohodnine, ki je nikomur izrecno ne namenijo, ampak želijo, da ostane v proračunu, proti njihovi volji razporeja drugam."

Pozneje je za Radio Slovenija povedal, da NVO-ji za programe in podobno po različnih izračunih dobijo od 300 do 400 milijonov evrov od različnih ministrstev. V to s predlogom zakona ne posegajo, spreminja se le del, ki se nanaša na prostovoljno razporeditev dohodnine. Nerazporejen del dohodnine so namreč do zdaj razporejale strokovne komisije.

"Govorimo o od štiri do pet milijonov evrov sredstev, ki so jih razporejale politično imenovane strokovne komisije, zdaj pa jih bodo imeli ljudje možnost neposredno razporediti izbranim društvom," je pojasnil. Zdaj se bodo tudi preostali NVO-ji morali potruditi in predstaviti razloge, zakaj si prav oni zaslužijo en odstotek dohodnine.

Za sklad skrbi ministrstvo za javno upravo

Od leta 2018 v Sloveniji obstaja poseben proračunski sklad za nevladne organizacije, v katerega se avtomatično steka ves denar, ki sicer v letu ni bil namenjen financiranju katere izmed omenjenih organizacij. Povprečno se na leto tako nabere okoli pet milijonov evrov. Za sklad skrbi ministrstvo za javno upravo, ki izvede razpise, na katere se prijavijo različni projekti. Po navadi so to organizacije, ki jim sicer ljudje ne namenjajo dela dohodnine.

"Z ukinitvijo sklada se lahko poslovimo od uvajanja novih socialnih storitev v zapostavljenih regijah, na primer, da imajo tudi v Beli krajini ali Posavju žrtve nasilja ali invalidi dostop do enakih storitev kot tisti v središču države. Lahko se poslovimo od neodvisnega dela na področju človekovih pravic, transparentnosti, boja proti korupciji, lažnim novicam, sovražnemu govoru. Sklad za NVO poleg tega pomaga financirati evropske projekte. Nevladne organizacije z izgubo tega vira financiranja tako v Slovenijo ne bodo mogle pripeljati evropskega denarja. Nič od tega nikoli niso niti ne morejo financirati posamezna ministrstva," na to pravijo v CNVOS-u.

ŠOS: Potrebujemo sistemske rešitve

Na sprejetje PKP 7, ki študentom, enako kot marca, namenja enkratni solidarnostni dodatek v znesku 150 evrov, so se kritično odzvali tudi v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), saj so opozorili, da mladi ne potrebujejo miloščine, ampak sistemske rešitve, ki so ključne za prihodnost generacije. V ŠOS-u pravijo, da so že marca opozarjali, da je takšen ukrep nesorazmeren glede na vpliv epidemije na študentsko in dijaško populacijo. "Vseeno smo ta ukrep podprli in pričakovali, da bo to le eden izmed mnogih, ki bo namenjen mladim v prihajajočih mesecih," so zapisali.

ŠOS je v času od razglasitve epidemije marca letos vladi v sprejetje predlagal 39 ukrepov, ki bi študentom in njihovim družinam olajšali premagovanje epidemije. Od pristojnih ministrstev je le redkokdo prejel odziv; ta je bil praviloma negativen. Tudi za PKP 7 so vsem pristojnim ministrstvom poslali 17 ključnih predlogov za ureditev položaja študentov in mladih. "Odziva ni bilo, smo pa iz medijev izvedeli, da je vlada študentom v PKP 7 ponovno namenila le 150 evrov," so še dejali.

"Vlada je izgubila stik z realnostjo"

ŠOS ob tem opozarja, da je ponovitev tega ukrepa in ignoranca resničnih težav, s katerimi se spopada ta generacija, očiten znak, da je ta vlada izgubila stik z realnostjo, v kateri zaradi epidemije živijo mladi. Izogibanje številnim pozivom za srečanja in sklic ustreznih organov, kjer bi vlada skupaj s predstavniki mladih našla ustrezne rešitve, še dodatno kaže na to, da tej vladi ni mar za mlade.

Potrebni so sistemski in ne enkratni ukrepi, saj tudi epidemija ni enkraten pojav, še opozarjajo v ŠOS-u. Študenti so v letu 2020 namreč izgubili velik del prihodkov od študentskega dela. Obseg opravljenega študentskega dela se je v letu 2020 znižal za okoli 30 odstotkov, s čimer se je bruto prihodek dijakom in študentom zmanjšal za 75 milijonov evrov. Glede na to, da so od študentskega dela najbolj odvisni študenti z visokimi stroški študija (izredni in tuji študenti, študenti, ki imajo visoke stroške najemnin, in študenti, ki preživljajo lastno družino), se vsak tretji študent spopada s tveganjem, da bo študij moral prekiniti.

Klemen Peran, predsednik ŠOS-a, je dejal: "Dodatek je začetek, je pa absurdno nizek. Vladi očitno matematika ne gre najbolje, študenti smo v tem letu izgubili več kot 75 milijonov evrov prek študentskega dela, 10 milijonov evrov manj je namenjenih za štipendije, izgubili smo vsaj tri milijone evrov pri študentski prehrani, vsako leto bomo izgubili več kot dva milijona za izvajanje obštudijskih dejavnosti za študente, Vlada RS pa nam že drugič letos nameni ukrep dodatka 150 evrov, ki državo stane okoli osem milijonov. Pravično bi bilo, da študente obravnava podobno kot druge skupine in jim nameni več finančnih ukrepov, tisti študenti, ki so utrpeli večji padec prihodkov, bi morali dobiti veliko več kot 150 evrov. Predlagali smo, in to še vedno zagovarjamo, da bi morali študenti, ki si ne morejo privoščiti nakupa računalniške opreme, prejeti 600 evrov subvencije, isto predlagamo tudi za učence in dijake. Odgovor na naše predloge še vedno čakamo ... Vladi sporočam: začnite nas jemati resno!"

Pomoč gospodarstvu in najranljivejšim skupinam

Vlada je v soboto sprejela predlog sedmega protikoronskega zakona, ki ob dodatni pomoči za gospodarstvo vnovič prinaša enkratni krizni dodatek najranljivejšim skupinam prebivalstva – upokojencem, študentom, zaposlenim z najnižjimi plačami. Vrednost tokratnih ukrepov je 550 milijonov evrov, je povedal finančni minister Andrej Šircelj.