Marjan Dikaučič. Foto: BoBo
Marjan Dikaučič. Foto: BoBo

Kandidat za pravosodnega ministra Marjan Dikaučič je po nočni razpravi in glasovanju o njegovi predstavitvi pred pristojnim odborom DZ-ja izrazil zadovoljstvo, "da ga je večina članov prepoznala kot primernega kandidata". Polemično razpravo na odboru je pričakoval, njegov prvi vtis o delu državnega zbora pa je temu primeren. O imenovanju Dikaučiča za ministra se mora izreči še državni zbor.

Dikaučič na predstavitvi sicer ni želel komentirati zapleta z imenovanjem delegiranih EU-tožilcev, saj so bila napovedana pravna sredstva tako Državnotožilskega sveta kot obeh neimenovanih kandidatov. "Kot pravosodni minister ne smem z enim samim stavkom vplivati ali že samo dajati vtisa vplivanja na potek napovedanega sodnega postopka," je na seji pristojnega odbora dejal ministrski kandidat. To je po njegovih besedah še posebej pomembno, ker v tem času kot minister nima aktivne vloge.

Poudaril je, da bo njegovo delo v primeru imenovanja usmerjeno predvsem v posamezne zakonske spremembe in projekte, pri čemer si želi v delo vnesti svežino in neobremenjenost. Ocenjuje, da je za delo kljub nekaterim kritikam tudi dovolj usposobljen: "Imam dovolj izkušenj, da poznam delovanje sistema, predvsem pa težave pravosodja iz prakse, z vidika manjših akterjev."

Odbor potrdil kandidata za pravosodnega ministra

Človekove pravice, etična uporaba umetne inteligence in sovražni govor

Ob navajanju prioritet dela je Dikaučič dejal, da bo njegov mandat trajal največ eno leto, pri tem pa da bo program dela v največji meri narekovalo predsedovanje Slovenije Svetu EU-ja. Ob tem meni, da so predstavljene prioritete slovenskega predsedovanja na področju pravosodja zastavljene ambiciozno in realistično. Dodatno namerava poudarek dati varstvu človekovih pravic in etični uporabi umetne inteligence ter ozaveščanju o pomembnosti preprečevanja sovražnega govora, predvsem na spletu.

Kot pomembno za domače razmere je poudaril zagotavljanje primernih materialnih in drugih pogojev za delo vseh v pravosodju. Pri tem je napovedal, da se namerava zavzeti za pospešitev postopkov za gradnjo nove sodne palače, nadaljevati gradnjo novih zaporov na Igu in v Dobrunjah ter nadaljevati posodabljanje informacijskih sistemov pravosodnih organov. Prioritetno namerava nadaljevati tudi opremljanje sodišč z avdio- in videosistemi.

Kandidat za ministra je po glasovanju pred pristojnim odborom DZ-ja dejal, da je polemično razpravo na odboru pričakoval in da je temu primeren tudi njegov prvi vtis o delu državnega zbora. Foto: BoBo
Kandidat za ministra je po glasovanju pred pristojnim odborom DZ-ja dejal, da je polemično razpravo na odboru pričakoval in da je temu primeren tudi njegov prvi vtis o delu državnega zbora. Foto: BoBo

Kadrovsko uravnoteženje sodišč

Posebno pozornost namerava nameniti obvladovanju pripada zadev na upravnem sodišču, predolgemu trajanju postopkov s področja pranja denarja in gospodarskega kriminala ter izboljšanju kazenskega pregona. Pri zadnjem se zavzema, da se to vprašanje rešuje v okviru celotne verige – od policije, tožilstva do sodstva. Glede kadrovske problematike na sodiščih se je zavzel, da se število sodnikov in sodnega osebja uravnoteži. To pomeni, da se naj število sodnikov zmanjša, število sodnega osebja pa poveča, je dejal.

Kot pomembno je poudaril, da nadaljujejo izpolnjevanje zavez iz koalicijske pogodbe. "SMC kot politični partner gospodarstva želi tudi v pravosodnem resorju izboljšati poslovno okolje in razmere za gospodarski razvoj. Ključna programska prioriteta pa je sprememba zakonodaje na področju insolventnosti in stečajne zakonodaje," je povedal pravosodnim odbornikom DZ-ja v predstavitvi.

Opozicija dvomi o kandidatovih voditeljskih sposobnostih

Opozicijski člani odbora so bili do predstavitve kritični, češ da ni šlo za predstavitev kandidata v klasičnem smislu, pač pa bolj za predstavitev dela ministrstva na splošno. Kot se je izrazila vodja poslanske skupine SAB-a Maša Kociper, je v dobri uri predstavitve "dobila samo odgovor, da dobro bere".

Tudi poslanec LMŠ-ja Jani Möderndorfer je izrazil nezadovoljstvo nad predstavitvijo, pa tudi nad tem, da je predsednik vlade Janez Janša predlog Dikaučičeve kandidature obrazložil v le treh vrsticah. "Razen tega, da je gospod pravnik, ne vemo ničesar," je dejal. Obenem je poslanec LMŠ-ja izrazil dvom o zakonitosti delovanja nekaterih podjetij, s katerimi je Dikaučič v preteklosti sodeloval.

O kompetencah kandidata je podvomil tudi poslanec Levice Željko Cigler. Posebej ga je tudi zanimalo, ali bo v primeru evropskih delegiranih tožilcev zastopal stališče ministrstva ali predsednika vlade.

Koalicija: Predstavitev primerna

Dejan Kaloh iz SDS-a je na drugi strani opomnil, da se "nihče ni rodil minister". Njegovo predstavitev je ocenil kot izčrpno in verodostojno, izhodišča pa jasna. Da ne izhaja iz kakršnih koli pravniških ali drugih omrežij, je po oceni Kaloha prednost, saj bo tako lahko pri svojem delu neodvisen.

Kalohov poslanski kolega Franc Breznik se je strinjal, da je prav kandidatova nevezanost na "strice, ki bi vas tiščali naprej", njegova prednost. Med pozitivnimi vsebinami iz predstavitve je poudaril področje digitalizacije, ki bo tudi ena od tem slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja.

Kako bo ravnal v povezavi z delegiranimi evropskimi tožilci?

Dikaučič je v povezavi s postopkom imenovanja evropskih delegiranih tožilcev (zaradi česar je odstopila predhodnica) dejal le, da se niti kot kandidat niti kot minister ne more opredeljevati do zakonitosti postopka, saj je treba počakati na odločitve sodišč. Prav tako je zatrdil, da v času njegovega sodelovanja s podjetji, ki jih je omenjal Möderndorfer, ta niso sodelovala v sumljivih poslih.

Kdo je Marjan Dikaučič?

Kandidat za novega pravosodnega ministra Marjan Dikaučič je univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Pri svojem dozdajšnjem delu se je srečeval tako z javnim kot zasebnim sektorjem. Delovne izkušnje je pridobival na sodišču, v odvetniški pisarni in gospodarskih družbah, so navedli v kabinetu predsednika vlade.

Kot je za Radio Slovenija poročala Jolanda Lebar, je Dikaučič za poslanske skupine sicer precejšnja neznanka. Kot stečajni upravitelj naj bi poskrbel predvsem za prenovo stečajne zakonodaje. Lilijana Kozlovič, ki je z ministrskega položaja odstopila prejšnji četrtek, potem ko je vlada sprejela sklep o neseznanitvi z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev, svojemu nasledniku prepušča, da vroči vladni sklep o prekinitvi postopka in objavi nov razpis.

Opozicijski poslanci Dikaučiču očitajo pomanjkanje izkušenj