Bolj kot podcenjevalen je v preteklem mandatu prihajal do izraza nedostojen odnos do DS-ja, ki je prišel do izraza tudi pri kršenju ustave v zvezi s sprejemom spremembe zakona o DS-ju v letu 2005 z navadno in ne z ustavno predpisano dvotretinjsko večino. Poznalo se je tudi v odnosu državnega zbora do državnega sveta po vprašanjih prostorov, kjer je prevladala neka smešna predstava o MI in VI, o tem, da je DZ močan - ima denar in besedo - DS pa itak že skoraj ukinjen. Z novim vodstvom DZ-ja smo se dogovorili, da bomo odnose spravili na raven, ki je običajna v EU-ju za odnose med dvema domovoma parlamenta.
Ukinitev oziroma predrugačenje državnega sveta je pogosto na dnevnem redu politike, ima pa tudi kar nekaj zagovornikov med pravnimi strokovnjaki. Mnenja sem, da je obstoj ali transformacija tega državnega organa odvisna od analize vseh neposrednih in posrednih stroškov in koristi delovanja tega organa. Zdi se, da aktivnosti državnega sveta vse manj opravičujejo njegove stroške.
MMC je komentarje na predloge in obstoj državnega sveta poiskal pri njegovem predsedniku Blažu Kavčiču in pri ustavnem pravniku Saši Zagorcu.
Kavčič: Otoničarjevi predlogi ustrezni
Kavčič meni, da je predlog, da se naziv predsednika parlamenta spremeni v naziv predsednika prvega doma, naziv predsednika državnega sveta pa v naziv predsednika senata ali v naziv predsednika drugega doma, ustrezen. Kot je pojasnil, se predlog nanaša na natančnejše generično poimenovanje tujih predsednikov, ki obiščejo Slovenijo.
"V Sloveniji sta ustaljena naziva 'predsednik državnega zbora' in 'predsednik državnega sveta' ter sta povsem ustrezna. Izraz 'parlament' se pri nas uporablja neuradno. Res pa je, da imajo ljudje pogosto v misli državni zbor, ko rečejo 'parlament'. Parlament vsebinsko lahko pomeni oba domova skupaj, torej celoto DZ in DS, zato je poimenovanje predsednika prvega doma s predsednikom parlamenta napačno in predlog spremembe utemeljen," je svoje stališče argumentiral Kavčič.
Predlogi vezani na protokol
Pri tem velja spomniti, da bo vlada predlagane spremembe "pazljivo preučila", ustrezen pa se ji zdi naziv predsednik senata. Soglaša pa s predlogom, da se za DS umakne izraz deželni svet, kar se zdi nujno tudi Kavčiču, kar ravno tako argumentira z nanašanjem izraza na tuje predsednike.
Otoničarjevi predlogi se vežejo na protokolarna pravila, o njihovi spremembi pa odloča predsednik vlade, pravi Kavčič.
Zagorc: Bistvo DS-ja v informiranju in opozarjanju DZ-ja
Državni svet je sicer drugi dom parlamenta. Profesor z ljubljanske pravne fakultete Saša Zagorc se do predlaganih protokolarnih predlogov ni želel opredeliti, za MMC pa je spregovoril o instituciji državnega sveta, ki pogosto deli stroko in politiko, na splošno.
"Bistvo državnega sveta je v informiranju in opozarjanju državnega zbora pri sprejemanju zakonodaje s strani raznorodnih interesnih skupin, ki so zastopane v državnem svetu. V ta namen lahko uporabi tudi nekatere pravne mehanizme, kot so odložilni veto, zahteva za zakonodajni referendum in zahteva za presojo ustavnosti zakona," je poudaril.
Kavčič: DS omejitveni element partitokracije
Kavčič pa je to institucijo opisal kot dejavnik uravnoteženja zakonodajnega sistema in omejitveni element partitokracije oz. pretirane moči strank: "Zato je tudi nepriljuljen pri močnih političnih strankah - ker omejuje lahkotnost vladanja. V DS-ju ni koalicije in opozicije, ampak zastopstvo najpomembnejših družbenih struktur - od lokalnih skupnosti do delodajalcev, delojemalcev, kulture, kmetijstva, izobraževanja, zdravstva. DS je torej najnaravnejši most med civilno družbo, strokovno javnostjo do politike."
Pravnik Miro Cerar je za MMC pred časom dejal, da DS potrebuje spremembo tako v sestavi kot v pristojnostih, saj bi ga bilo sicer bolje ukiniti. Pravica veta je namreč po njegovem mnenju nezadostna in pušča premoč državnemu zboru. Med nujnimi spremembami je Cerar omenil močnejše regionalno zastopstvo, ki bi omogočilo, da besede dobijo tudi krajevni interesi. Zagorc odgovarja, da bi morala biti obstoj in transformacija tega državnega organa odvisna od analize vseh neposrednih in posrednih stroškov ter koristi.
Kavčič: DS kot dopolnilo pri oblikovanju gospodarske paradigme
In kako odgovarja Kavčič? Prepričan je, da je mnenje, kakršno je Cerarjevo, legitimno, vendar opozarja, da je izbruh svetovne krize pokazal vebinsko nepopolnost, ki se jo da zapolniti tudi z organi, kakršen je DS. "Izbruh svetovne krize je jasno pokazal, da je ultraliberalistični pogled na družbo, vključno z vlogo države kot nočnega čuvaja, pokazal svojo vsebinsko nepopolnost. Korporativni interesi, zastopani prek DS-ja, so bistven sodobni element oblikovanja sprejemljivejše in bolj dolgoročne, bolj prijazne družbeno gospodarske paradigme. Domet (teoretično) popolne konkurence in strankarske prevlade v politiki je omejen!"
Naj pojasnimo še, da "o položaju, sestavi in pristojnostih državnega sveta kot katerega koli drugega ustavnega organa odloča državni zbor kot ustavodajalec in zakonodajalec". "Zatorej gre za eminentno politično vprašanje," trdi Zagorc. "Nedvomno je koristno, če se ustavodajalec predhodno posvetuje z ustavnopravno stroko o posledicah spreminjanja ustave."
Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si
Bolj kot podcenjevalen je v preteklem mandatu prihajal do izraza nedostojen odnos do DS-ja, ki je prišel do izraza tudi pri kršenju ustave v zvezi s sprejemom spremembe zakona o DS-ju v letu 2005 z navadno in ne z ustavno predpisano dvotretinjsko večino. Poznalo se je tudi v odnosu državnega zbora do državnega sveta po vprašanjih prostorov, kjer je prevladala neka smešna predstava o MI in VI, o tem, da je DZ močan - ima denar in besedo - DS pa itak že skoraj ukinjen. Z novim vodstvom DZ-ja smo se dogovorili, da bomo odnose spravili na raven, ki je običajna v EU-ju za odnose med dvema domovoma parlamenta.
Ukinitev oziroma predrugačenje državnega sveta je pogosto na dnevnem redu politike, ima pa tudi kar nekaj zagovornikov med pravnimi strokovnjaki. Mnenja sem, da je obstoj ali transformacija tega državnega organa odvisna od analize vseh neposrednih in posrednih stroškov in koristi delovanja tega organa. Zdi se, da aktivnosti državnega sveta vse manj opravičujejo njegove stroške.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje