Foto: Državni zbor
Foto: Državni zbor

DZ je s 50 glasovi za in sedmimi proti sprejel novelo zakona o nadzoru državne meje. Spremembe bodo omogočile izplačilo ustrezne odškodnine upravičencem v primerih, ko je solastnik nepremičnine, na kateri so postavljene tehnične ovire, tudi država.

Pogoj za izplačilo pogodbeno dogovorjene odškodnine je namreč vpis služnosti v zemljiško knjigo na podlagi sklenjene pogodbe iz postopka sporazumevanja, ki pa je ni mogoče vpisati na nepremičninah, katerih solastnica je država. S sprejeto novelo bo omogočen vpis služnosti v zemljiško knjigo tudi na teh nepremičninah, s tem pa bo posledično tudi omogočeno izplačilo odškodnine upravičencu.

Služnost v javno korist se bo lahko vknjižila na podlagi sklenjene pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist zaradi postavljenih začasnih tehničnih ovir, ne glede na že vknjiženo prepoved odtujitve ali obremenitve na posameznem zemljišču. Podporo noveli so izrazili v SDS-u, SMC-ju, NSi-ju, DeSUS-u in SNS-u. Da rešitvi ne bodo nasprotovali, so pojasnili v LMŠ-ju, SAB-u, SD-ju. Izrecno proti so se izrekli le v Levici.

Večja konkurenčnost in boljša zaščita vlagateljev?

DZ je potrdil spremembe dveh zakonov s področja investicijskih skladov. Z obema, to je z novelo zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov in novelo zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, se v nacionalno zakonodajo prenaša določbe evropskih direktiv. Cilj sta večja konkurenčnost in boljša zaščita vlagateljev.

Spremembe zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje so del ukrepov Evropske komisije s ciljem omogočiti enake konkurenčne pogoje med kapitalskimi trgi EU-ja in odpraviti ovire za prosto gibanje enot vzajemnih skladov ob zagotavljanju višje zaščite vlagateljev, je pojasnila Maja Hostnik Kališek s finančnega ministrstva.

Novelirani zakon tako podrobneje določa pravila, ki jih morajo družbe za upravljanje upoštevati pri trženju enot vzajemnih skladov. Med temi je državna sekretarka izpostavila posredovanje informacij slovenskim vlagateljem v slovenskem jeziku in seznanitev pristojnega organa z nameravanimi spremembami. Določajo se tudi pogoji za preklic trženja enot vzajemnih skladov, s čimer se odpravlja zmeda na kapitalskem trgu ob dosedanji neenotni ureditvi.

Kot določa evropska uredba, v zakonu piše, da morajo tržna sporočila predstavljati tveganje in koristi nakupa enot v vzajemnih skladih. Prav tako morajo biti vse informacije v tržnih sporočilih poštene, jasne in ne smejo biti zavajajoče. Zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev med kapitalskimi trgi, odprava ovir za prosto gibanje enot alternativnih investicijskih skladov in večja zaščita vlagateljev so tudi cilji novele zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov.

Spremembam so nasprotovali v SAB-u, kjer si želijo večje zaščite nepoučenih vlagateljev, pomisleke so imeli tudi v Levici. V preostalih poslanskih skupinah jim niso nasprotovali.

Foto: Državni zbor
Foto: Državni zbor

Se bodo proračunska sredstva za znanost do leta 2025 podvojila?

DZ je ocenil, da je predlog zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti primeren za nadaljnjo obravnavo. Tako je glasovalo 80 poslancev, nasprotnega mnenja pa so bili trije.
Predlog naj bi zagotovil sodoben znanstvenoraziskovalni in inovacijski sistem, ki bo omogočil višjo kakovost življenja za vse in dvig konkurenčnosti gospodarstva. Z njim naj bi ustvarili pogoje za hitrejši razvoj in boljše vključevanje v evropski in svetovni raziskovalni prostor ter za učinkovitejši prenos znanja in povezovanje z gospodarstvom.

Predlagana je takšna ureditev financiranja, ki bi omogočila stabilnost in razvoj znanstvenoraziskovalne dejavnosti in njenih izvajalcev. Ciljna vrednost je doseči en odstotek bruto družbenega proizvoda (BDP) javnih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost z rastjo v vrednosti 0,08 odstotka BDP-ja na letni ravni. To po mnenju vlade pomeni, da se bodo proračunska sredstva za znanost do leta 2025 predvidoma podvojila.

Predlog prinaša javnim raziskovalnim organizacijam več avtonomije, vključno s prenosom premoženja države, ki ga imajo v upravljanju, v njihovo last. Ob izpolnjenih pogojih jim predlog daje tudi možnost za ustanovitev gospodarske družbe z namenom prenosa znanja.
V popoldanski predstavitvi stališč poslanskih skupin so v koaliciji izpostavili velik pomen predloga. V delu opozicije pa so bili denimo kritični do tega, da je ciljna vrednost vlaganja omejena z enim odstotkom bruto družbenega proizvoda, saj po njihovih besedah taka omejitev ni potrebna.

DZ poslal prenovo gradbeno-prostorske zakonodaje v nadaljnji postopek

DZ je presodil, da sta predloga novega gradbenega zakona in zakona o urejanju prostora primerna za nadaljnjo obravnavo. Z novima zakonoma se bodo po napovedih vlade postopki gradnje objektov in umeščanja v prostor poenostavili in pospešili. Oba predloga je v četrtek poslancem predstavil minister za okolje in prostor Andrej Vizjak.

Med ključnimi rešitvami novega gradbenega zakona je Vizjak naštel možnost pridobitve gradbenega dovoljenja v instrukcijskem roku 30 dni, če ima investitor vso potrebno dokumentacijo in dokazila o pravici graditi ter nihče od stranskih udeležencev gradnji ne nasprotuje. Dana bo tudi dodatna pravna podlaga za poslovanje v elektronski obliki.

Poenostavljajo se rešitve glede začasnih objektov, zlasti skladišč, prav tako pri pridobivanju uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše. Nadzor nad nezahtevnimi objekti bodo od zdaj lahko izvajale tudi občine, v primeru zahtevnejših inženirskih objektov bodo lahko postopki potekali po fazah, uvaja se sistem krožnega gospodarstva – izkopani material pri gradnji bo mogoče uporabiti drugje.

Eden od pomislekov je priznavanje statusa stranskih udeležencev nevladnim organizacijam v postopkih integralnega gradbenega dovoljenja, a Vizjak je dejal, da so tudi pri tem vprašanju dosegli dogovor. Vlada bo v nadaljevanju zakonodajnega postopka po njegovih besedah predlagala dopolnila, s katerimi se bo nevladnim organizacijam ta status priznal.

Zakonodajno pot končal tudi predlog brezplačnega prevoza za upokojence

Zakonodajno pot je končal tudi predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu, s katerim so želeli v SAB-u sistemsko zagotoviti brezplačen prevoz za upokojence v mestnem potniškem prometu. DZ je konec leta 2019 v omenjeni zakon zapisal, da so upokojenci, starejši od 65 let, invalidi in vojni veterani upravičeni do brezplačnega medkrajevnega potniškega prometa.

Zdaj so želeli v stranki SAB to ugodnost razširiti še na vsa mestna središča. Predlog na seji odbora DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor na začetku septembra ni dobil zadostne podpore, Mihael Prevc (NSi) pa je na plenarni seji DZ-ja spomnil, da je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec že sklenil pogodbo o brezplačnih prevozih za upokojence z izvajalcema mestnih prevozov v Ljubljani in Mariboru, sledila naj bi še preostala mesta v Sloveniji.

Alenka Bratušek (SAB) je vseeno menila, da je treba financiranje brezplačnih prevozov za upokojence urediti sistemsko. Zdaj se namreč po njenih besedah deli upokojence na prvo- in drugorazredne – prvi se lahko po vsej Sloveniji vozijo zastonj, drugi pa morajo prevoz v mestnem prometu še vedno plačevati.