Foto: DZ/Matija Sušnik
Foto: DZ/Matija Sušnik

Poslanci DZ-ja drugi dan redne septembrske seje obravnavajo predlog rebalansa proračuna. Zaradi izdatkov za blažitev posledic epidemije koronavirusne bolezni 19 je namesto presežka zdaj načrtovan primanjkljaj v vrednosti 4,2 milijarde evrov.

Rebalans je potreben, ker je bil proračun za leto 2020, ki ga je DZ sprejel novembra lani, pripravljen na popolnoma drugačnih izhodiščih, kot pa jih je začrtala epidemija covida-19.

Z njim se bodo letošnji odhodki državnega proračuna povečali za tri milijarde evrov, na 13,39 milijarde evrov, prihodki pa se bodo zmanjšali za skoraj 1,6 milijarde evrov, na 9,19 milijarde evrov. Namesto presežka bo tako državna blagajna konec leta izkazovala primanjkljaj, ki bo, izraženo v deležu bruto domačega proizvoda, znašal 9,3 odstotka.

Da bodo proračunske dokumente potrdili, so napovedali v vseh koalicijskih strankah, katerih poslanci so v razpravi poudarjali hiter in ustrezen odziv vlade na epidemijo. Nasprotovali pa jim bodo v LMŠ-ju, Levici in SAB-u ter tudi v SD-ju, če ne bodo sprejeti njihovi predlogi za prerazporeditve. V SNS-u so povedali, da rebalansu ne bodo nasprotovali.

Rebalans proračuna: opozicija in koalicija vsaka na svojem bregu

Manjši prihodki, večji odhodki

Premier Janez Janša je dejal, da rebalans proračuna prinaša visok primanjkljaj, a gre za posledico nepričakovanih izdatkov za blaženje posledic epidemije. "Vlada lahko natančno do vsakega evra pojasni, za kaj bodo porabljena ta sredstva," je pojasnil.

"Primanjkljaj je nastal zato, ker so se zaradi epidemije bistveno zmanjšali prihodki, hkrati pa povečali odhodki," je v uvodu seje DZ-ja dejal predsednik vlade Janez Janša.

Do začetka septembra je bilo neposrednim uporabnikom proračuna za blaženje posledice epidemije že izplačanih skoraj 1,6 milijarde evrov, je povedal.

Spomnil je na ukrepe vlade: delavci so iz ukrepa subvencioniranja čakanja na delo ter dodatka zaradi čezmerne obremenitve za obvladovanje epidemije prejeli skoraj 500 milijonov evrov, zaposlenim v gospodarstvu je bilo oproščeno tudi za okoli 560 milijonov evrov prispevkov.

Samozaposleni in kmetje so dobili okoli 150 milijonov evrov v obliki mesečnega temeljnega dohodka ter oprostitev prispevkov, denar so iz proračuna izplačali tudi upokojencem in drugim ranljivim skupinam.

Spomnil je na dodatna sredstva za socialne transferje in za zdravstvo ter prav tako na turistične bone, ki so jih prejeli vsi prebivalci Slovenije in s katerimi smo po njegovih besedah rešili turistično sezono in ohranili turistično gospodarstvo v razmeroma dobri kondiciji. "Zagotovili smo tudi dvig povprečnine občinam," je dodal Janša.

Janša: Ukrepi ohranili 150 tisoč delovnih mest

Manj prilivov v proračun

Po drugi strani so se prilivi v proračun zmanjšali. Od državljanov se bo letos v proračun nateklo za 230 milijonov evrov manj dohodnine, manj bo pobranega davka na dodano vrednost in trošarin, podjetja bodo plačala manj davka od dohodkov pravnih oseb.

"Ta denar je ostal pri državljanih, gospodarstvu, zato so vsi ti subjekti bistveno manj občutili posledice epidemije," je dejal.

Nekateri ukrepi iz dosedanjih štirih protikoronskih svežnjev ukrepov še veljajo, v pripravi je prav zdaj še peti sveženj. Zato je predvidena tudi splošna proračunska rezervacija v vrednosti dobre milijarde evrov, je še povedal Janša.

Vsi do zdaj sprejeti ukrepi vlade so po njegovih besedah bistveno olajšali položaj in splošno socialno in gospodarsko sliko v državi. "Sredstva so bila porabljena gospodarno," je zatrdil Janša in opomnil, da bi brez teh ukrepov slovensko gospodarstvo trajno ali začasno izgubilo okoli 150.000 delovnih mest.

Predlagani rebalans, ki ga bodo poslanci danes obravnavali ves dan in predvidoma še večji del srede, je po premierjevih besedah realistična odslikava javnofinančnega položaja države v tem trenutku.

Sam verjame, da bo proračun lahko leto 2020 zaključil v na novo začrtanem okviru, a hkrati je opomnil, da so bolj vprašljiva naslednja leta, saj ne vemo, koliko časa bo epidemija trajala.

DZ se je seznanil s predlogom novele zakona o izvrševanju proračuna za leti 2020 in 2021, ki spremlja pred tem obravnavani predlog rebalansa letošnjega proračuna. Z njo se zvišuje predvidena zadolžitev države v tem letu, je povedal finančni minister Andrej Šircelj.

Potrebni obseg zadolžitve države v letu 2020 se v primerjavi z veljavnim zakonom zvišuje z nekaj manj kot 1,6 milijarde evrov na skoraj 7,3 milijarde evrov. V to številko je zajeta tudi že izvedena zadolžitev države za namen financiranja omilitve posledic epidemije covida-19 v znesku nekaj manj kot 2,2 milijarde evrov, je povedal minister.

Šircelj: Primanjkljaj začasen in splet izjemnih okoliščin

Predlog rebalansa državnega proračuna je vlada pripravila na podlagi izjemnih okoliščin, v katere je državo spravila epidemija covida-19, je poslancem povedal finančni minister Andrej Šircelj. Prepričan je, da bo primanjkljaj začasen. "Pričakujemo, da se bo v naslednjem obdobju zmanjševal in bomo spet lahko govorili o presežku," je dejal.

Šircelj je tako kot pred njim premier Janez Janša priznal, da predlog rebalansa prinaša visok primanjkljaj. Ta bo ob koncu leta dosegel 4,2 milijarde evrov oz. 9,3 odstotka bruto domačega proizvoda, piše v dokumentih, ki jih ima danes na dnevnem redu DZ.

Primanjkljaj je res velik, vendar Šircelj pričakuje, da se bo v naslednjem obdobju zmanjševal in da bomo na koncu lahko govorili o presežku. "To je tudi naša naloga v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu in vlada bo to nalogo izpolnila," je zagotovil.

Spomnil je na številne ukrepe, ki jih je vlada marca takoj po nastopu mandata sprejela za blažitev posledic epidemije. Takoj na prvi seji je denimo zagotovila sredstva za nakup nujne medicinske opreme in za izvajanje nujnih medicinskih storitev.

Bistvo vseh doslej sprejetih ukrepov pa je zagotavljanje delovnih mest in preprečevanje, da bi podjetja ugašala. S tem, ko je vlada zadržala podjetja na trgu, je tudi tujina odgovorila pozitivno. To kažejo ocene bonitetnih agencij in tudi obrestne mere, po katerih se država zadolžuje, je navedel finančni minister.

Slovenija se je morala za financiranje ukrepov za blažitev posledic epidemije tudi zadolžiti, in sicer na 82,4 odstotka bruto domačega proizvoda. A to nas po Šircljevih besedah še vedno uvršča v zgornji del lestvice med evropskimi državami po najmanjšem zadolževanju. Ob tem je zagotovil, da je finančni sistem stabilen. Tudi likvidnost je visoka, zato v naslednjih letih pričakuje ugodne trende in tudi boljše rezultate kot v letu 2020.

Najbolj socialno naravnan proračun

"Gre za najbolj socialno naravnan proračun doslej," je bil zadovoljen Marko Pogačnik (SDS). Vlada v času krize ni pozabila na državljanke in državljane ter podjetja, je dejal in ugotovil, da se je s sprejetimi ukrepi pomagalo ljudem in gospodarstvu. "Denar se je dal tistemu, ki ga je najbolj potreboval, torej ljudem. Za razliko od prejšnjih kriz se tokrat niso reševale finančne institucije," je dejal.

Tudi Robert Polnar (DeSUS) je pohvalil izrazito socialno usmerjenost obravnavanega rebalansa. Transferji posameznikom in gospodinjstvom so višji za 460 milijonov evrov, 922 milijonov evrov več pa je namenjenih v obliki subvencij gospodarskim subjektom za ohranjanje delovnih mest.

Kot poslanec upokojenske stranke je posebej izpostavil povečanje proračunskih sredstev za sofinanciranje pokojninske blagajne za 215 milijonov evrov. "Nikomur ne pride na misel, da bi omejeval socialne pravice upokojencev," je dejal.

Prav tako sta na številne ukrepe za blažitev posledic epidemije covida-19 spomnila Jožef Horvat (NSi) in Monika Gregorčič (SMC). "Vlada je praktično že v 100 urah po prisegi prišla pred DZ s prvim zakonskim paketom, ki je šel v smeri pomoči ljudem in gospodarstvu," je dejal Horvat. Gregorčičeva pa je dodala, da je vlada glede na okoliščine odgovorila na razmere v državi hitro, odgovorno in ustrezno. "Sprejeti so bili številni ukrepi, zaradi katerih gospodarski padec ni bil tako boleč," je dejala.

Največji proračunski primanjkljaj?

Ti protikoronski ukrepi pa imajo predvsem finančne posledice in ob povečanju odhodkov ter zmanjšanju prihodkov bo proračun leto 2020 končal s primanjkljajem v vrednosti 4,2 milijarde evrov oz. 9,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Na vse to so opozarjali poslanci opozicije.

"Pred nami je rebalans proračuna, ki prinaša največji primanjkljaj v zgodovini Slovenije," je dejal Miha Kordiš (Levica). A hkrati vlada zanemarja ključna področja družbe, odločila se je za stradanje zdravstva, znanosti, kulture in prostovoljnih gasilcev, je nadaljeval.

Rebalans je označil za nesprejemljivega, vladi pa očital, da je poslancem v obravnavo namesto jasne vizije razvoja in izhoda iz krize posredovala napoved rekordnega trošenja brez utemeljitve.

V SNS-ju so prepričani, da vladi ne bi bilo treba tako močno povečati odhodkov. "Mislimo, da je bila država preveč radodarna," je dejal Jani Ivanuša (SNS), ki je ugotovil, da so velik del proračunskih sredstev dobili tisti, ki jih sploh niso potrebovali. Številna podjetja imajo denimo polne bančne račune, vprašanje je tudi, koliko prebivalcev je res potrebovalo dodatna sredstva, saj "smo večinoma vsi sedeli doma".

Igor Peček (LMŠ) je dejal, da bi morala vlada vzeti tam, kjer ne bo porabila, ter dati tja, kjer bo denar potrebovala. "A ni tako," je oporekal obravnavanemu rebalansu ter ugotovil, da se bodo odhodki tudi ob odštetju sredstev za financiranje ukrepov za omejitev posledic epidemije povečali.

V rebalansu po oceni LMŠ-ja ni nobene razvojne usmeritve ali ukrepa za vnovičen zagon gospodarstva, prav tako ne investicij v javno infrastrukturo. "Odsotnost razvojne usmeritve je za nas skrb vzbujajoča," je dejal Peček.

Da rebalans ni razvojno naravnan, ugotavljajo tudi v SAB-u. To po besedah poslanca te stranke Marka Bandellija med drugim dokazuje zmanjšanje sredstev na področju znanosti, raziskav in razvoja. "Vlada ne zna pokazati poti, po kateri bo državo popeljala nazaj na pravo pot," je dejal.

Predvsem pa je opozoril, da se z rebalansom nekateri odhodki, ki niso povezani z epidemijo, povečujejo tudi za dvakrat. Javni denar pod pretvezo epidemije odhaja neznano kam, je dejal in obravnavane dokumente ocenil za netransparentne.

Poslancem SD-ja se zdita proračunski primanjkljaj in trošenje države v aktualnih okoliščinah po besedah Janija Prednika logična in razumljiva. "In popolnoma normalno se nam zdi, da se za spopad z epidemijo veliko zadolžuje in troši," je dejal.

Sredstva se povečujejo na veliki večini postavk, je ugotovil Prednik, vendar hkrati opozoril, da je seznam poražencev dolg. Ministrstvo za zdravje bo denimo dodatna sredstva prejelo le za epidemijo, medtem ko se zmanjšujejo sredstva za programe zdravstvenega varstva in za delovanje zdravstva v kriznih razmerah. Še posebej pa se mu zdi težko verjetno, da vlada zmanjšuje sredstva za dolgotrajno oskrbo.