Cilj zakona je zagotoviti nadomestitev negativnih finančnih posledic, ki v NLB-ju nastajajo zaradi prisilnih izpolnitev (rubežev) pravnomočnih sodnih odločb hrvaških sodišč, ki so po prepričanju Slovenije v nasprotju z ustavnim zakonom ter mednarodnimi sporazumi, kot je memorandum z Mokric. V zakonu je posebej navedeno, da ta ne vzpostavlja državnih jamstev za prenesene devizne vloge.

Država bo dala denar banki
Če bo Hrvaška izvršila prisilno izvršbo in rubila premoženje NLB-ja, bo država iz sklada za nasledstvo banki, ki mora sicer tudi sama aktivno vlagati pravna sredstva zoper sodbe hrvaških sodišč, povrnila negativne finančne posledice. V primeru, da premoženja v nasledstvenem skladu ne bi bilo dovolj, pa ima država možnost, da namensko premoženje sklada poveča iz B-bilance državnega proračuna.

Zakon je pomemben tudi za to, da bi v času, ko je država še 100-odstotna lastnica banke, dosegli izplačilo dividend. NLB bi jih izplačal v vrednosti 189,1 milijona evrov, a za to čaka soglasje Evropske centralne banke.

DZ pa ni izglasoval predloga dopolnila, ki ga je v obravnavo vložila Levica, ki je želela doseči, da bi zakon začel veljati šele s 1. januarjem 2021. Prepričani so namreč, da bo imela pospešena prodaja sistemske državne banke daljnosežne škodljive posledice.

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, ki opravlja tekoče posle, je poslancem pred sprejemanjem zakona zagotovila, da je to najboljša možnost, ki jo ima država, da zaščiti svojo naložbo in NLB, in zavrnila očitke, da gre za odločanje o privatizaciji banke.

V zadnjih dneh je bilo po njenih besedah mogoče slišati poenostavljene rešitve, da je glas za zakon glas za prodajo NLB-ja. "Res pa je, da sta zaščita in prodaja deleža v NLB-ju tesno povezani, in sicer skozi interes, da se državna pomoč skozi kupnino v kar največji meri povrne davkoplačevalcem," je dodala.

Glede na to, da so hrvaška sodišča začela intenzivirati sodne postopke, je nevarnost izterjav vedno realnejša, neurejenost tega področja pa lahko vpliva na kupnino v privatizacijskem postopku NLB-ja, kar bi lahko imelo pomembne finančne posledice za državo.

Prodaja NLB-ja
Vlada je sicer kot skupščina Slovenskega državnega holdinga (SDH) upravi holdinga na začetku tedna naložila, naj znova začne postopke za prodajo NLB-ja. Ta naj se izvrši po metodi javne ponudbe delnic (IPO) s ciljem, da se do konca tega leta proda najmanj 50 odstotkov plus eno delnico, preostali del do 75 odstotkov minus ene delnice pa do konca prihodnjega leta.

Prodajne postopke bo tako kot lani peljal SDH. Takrat jih je prav tako peljal po metodi IPO, a jih je vlada tik pred ciljno črto ustavila, saj je ocenila, da ponujena cena za delnico – v razponu od 55 do 71 evrov – ni primerna, tveganje zaradi nerešenih deviznih vlog varčevalcev na Hrvaškem pa preveliko.

Danes pa je vlada na dopisni seji dala soglasje k spremembi letnega načrta upravljanja kapitalskih naložb za letos, in sicer v delu, ki se nanaša na NLB. Letni načrt je bilo treba spremeniti oz. prilagoditi, ker je skupščina SDH-ja sprejela sklep, da se znova začne postopek prodaje delnic NLB.