Novela med drugim tožilce spodbuja, da se v večji meri poslužujejo možnosti, da sodišča namesto sodne preiskave opravijo posamezna preiskovalna dejanja, hkrati pa zaostruje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za uvedbo sodne preiskave.

Novela uvaja možnost zaslišanja osumljencev in prič na policiji in na tožilstvu, pri čemer bo imelo takšno zaslišanje na sodišču tudi večjo dokazno vrednost. Do zdaj je lahko namreč sodnik svojo sodbo oprl na zapisnik o zaslišanju na policiji le, če je bil pri zaslišanju navzoč odvetnik, po novem pa to več ne bo obveza, če bo takšno zaslišanje brez odvetnika slikovno in zvočno posneto.

Spreminja se tudi postopek v primerih, ko kazensko ovadbo vložijo kvalificirani ovaditelji ali oškodovanci težjih kaznivih dejanj. Če bo tožilec nameraval zavreči njihovo ovadbo, jih bo moral o tem prej obvestiti in jim dati možnost, da predlagajo dodatne dokaze.

Novela višja sodišča v večji meri napotuje k temu, da v pritožbenih postopkih o zadevah odločajo sama in zadev ne vračajo na prvo stopnjo, vrhovnemu sodišču pa omogoča, da zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne po skrajšanem postopku, če oceni, da je očitno neutemeljena.

Uvaja tudi možnost uporabe posebnih tehničnih sredstev za nadzor signala mobilne telefonije ali t. i. IMSI lovilcev.

Pomisleki stroke
Novelo je vlada v DZ poslala že marca, a se je njeno sprejemanje zaradi številnih pomislekov poslancev (tudi koalicije) in pravne stroke zavleklo v jesen.

Največ kritik leti na postopek zaslišanja osumljencev in prič v predkazenskem postopku ter omejitve sodne preiskave. Mnogi namreč opozarjajo, da bo postopek zaslišanj v predkazenskem postopku precej omejil pravice osumljencev, omejitev sodne preiskave pa da ne bo skrajšala sodnih postopkov, kot si to želi ministrstvo za pravosodje, pač pa da jih bo le še podaljšala.

V SDS-u in ZL-ju so zato predlagali številna dopolnila, s katerimi bi odpravili najbolj sporne rešitve, a so jih koalicijski poslanci na današnjem glasovanju zavrnili.

Pravosodni minister Goran Klemenčič je sicer v današnji razpravi v DZ-ju vse pomisleke zavrnil in poudaril nujnost, da poslanci novelo sprejmejo, saj da imamo trenutno enega "najpočasnejših in najmanj učinkovitih kazenskih postopkov". Zavrnil je navedbe, da zakon osumljencem zmanjšuje pravice.

Na drugi strani pa je notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar za STA dejala, da novela že na prvi pogled trči v koncept pravne države. Ključna napaka je, da se kot razlog za spremembo tako občutljivega zakona jemlje učinkovitost, je dejala in posvarila, da gre za krčenje pravic ljudi v kazenskem postopku.

Tudi zaradi te izjave ministrice je Jože Tanko (SDS) predlagal, da bi glasovanje prestavili na eno izmed naslednjih sej, še pred tem pa pridobili mnenje zakonodajno-pravne službe DZ-ja, a predlog na glasovanju ni dobil podpore. V SDS-u so zato glasovanje obstruirali.

Koalicijo razdelilo NSi-jevo dopolnilo
Za zakon so glasovali zgolj poslanci SMC-ja, proti pa poslanci SD-ja, večina poslancev DeSUS-a, poslanci Levice in poslanske skupine nepovezanih poslancev. V NSi-ju so se glasovanja vzdržali. Od poslancev SMC-ja sta bila proti noveli Ksenija Kramar Korenjak in Igor Zorčič, Branko Zorman pa se je glasovanja vzdržal.

Navidez o zakonu poenoteno koalicijo je tik pred končnim glasovanjem o noveli razdelilo sprejeto dopolnilo NSi-ja, po katerem je v določenih primerih možnost vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti na pravnomočno sodbo podaljšana do konca leta 2020. S tem so po besedah Mateja Tonina podaljšali rok za podajo predloga za rehabilitacijo krivično obsojenih po ali med drugo svetovno vojno.

Ker je bilo dopolnilo sprejeto, so v poslanski skupini SD-ja zahtevali 15 minut odmora, da preverijo, kakšne bodo posledice sprejetega dopolnila. Po vrnitvi v dvorano so napovedali, da bodo zaradi dopolnila, ki "skozi zadnja vrata na novo uvaja možnost rehabilitacije", glasovali proti zakonu, kar pa ni preprečilo njegovega končnega sprejema.

Za nemoten prehod intervencijskih vozil
Poslanci so danes v drugem branju podprli tudi predlog zakona o kolektivnih tožbah, ki bo omogočil lažje uresničevanje pravic v primerih množičnih oškodovanj. S tem bo v slovenski pravni red prvič vnešeno kolektivno upravljanje dajatvenih zahtevkov, kar bo po mnenju poslancev okrepilo varstvo potrošnikov in odvračalo potencialne kršitelje.

DZ sprejel tudi noveli za večjo preglednost delovanja podjetij - noveli zakona o poslovnem registru Slovenije in zakona o sodnem registru. Prva daje podlago za povezovanje slovenskega poslovnega registra s poslovnimi registri držav članic EU-ja, druga pa možnost brezplačnega vpogleda v osnovne podatke o podjetjih.

Na predlog NSi-ja je DZ soglasno prav tako sprejel novelo zakona o pravilih cestnega prometa, ki v primeru nesreče voznikom na avtocesti in hitri cesti omogoča razvrščanje čez robno črto smernega vozišča, med drugim tudi na odstavni pas, ko je treba zagotoviti nemoten prehod za intervencijska vozila.

Z 51 glasovi za in petimi proti je DZ sprejel zakon o dajatvah za motorna vozila, ki na podlagi priporočil računskega sodišča uvaja dajatev za odjavljena vozila. Te dajatve v Slovenji doslej nismo poznali in lastnikom vozil je ne bo treba plačevati tudi v bodoče, če bodo poskrbeli za ustrezno razgradnjo oz. ga ponovno registrirali - časa za to bo leto dni.

Državni zbor je skoraj soglasno potrdil predlagane spremembe zakona o varuhu človekovih pravic, po katerih bodo pri varuhu ustanovljeni institut zagovornika otrok ter svet in center za človekove pravice. Institut zagovornika otrok bo otrokom nudil strokovno pomoč, da bodo lahko izrazili svoje mnenje v vseh postopkih in dejavnostih, kjer so udeleženi, njihova mnenja pa bodo posredovana pristojnim organom. Zagovorništvo bo predvidoma izvajala mreža prostovoljcev, ki mora zagotavljati enako dostopnost do zagovornika vsem otrokom.