Državni zbor razpravlja o predlogu novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Foto: DZ/Barbara Žejavac
Državni zbor razpravlja o predlogu novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Foto: DZ/Barbara Žejavac

Za novelo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije je glasovalo 40 poslancev, proti jih je bilo 22. Vladni predlog novele opredeljuje vrste in pravila postopkov pred Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), ki bo kot kolegijski organ razbremenjena ukvarjanja z rutinskimi zadevami. Novela razširja obveznost poročanja o lobističnih stikih, obenem pa spreminja ureditev na področjih omejitve poslovanja, nasprotja interesov, nadzora nad premoženjskim stanjem in na področju ugotavljanja nesorazmernega povečanja premoženja. Prav tako natančno opredeljuje imenovanje članov KPK-ja.

Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Darko Stare je v razpravi na seji zatrdil, da z novelo širijo pristojnosti komisije. Podobno Levica v njej vidi nekaj pozitivnih rešitev, a so po njenem mnenju pristojnosti KPK-ja še vedno preveč okrnjene. Aleksander Kavčič iz SMC-ja pa je poudaril potrebo po kadrovski popolnitvi KPK-ja, da bi ta lahko učinkoviteje opravljal svoje delo. V SD-ju so izrazili željo, da bi predlog tudi na KPK-ju vzeli dobronamerno.

Predsednik KPK-ja Boris Štefanec namreč z vladnim predlogom ni bil zadovoljen, saj po njegovem mnenju ne rešuje ključnih težav. Meni celo, da novela komisiji odvzema pristojnosti in s tem onemogoča učinkovit boj proti korupciji. Pozdravil je le novo pravno podlago za pridobivanje podatkov iz javnih baz. Poslanske skupine so s Štefančevim mnenjem seznanjene.

Tudi glavni očitek poslanca NSi-ja Jožefa Horvata se je nanašal na to, da se nekdanji predsednik KPK-ja in trenutni minister za pravosodje Goran Klemenčič in aktualni predsednik KPK-ja Štefanec ne pogovarjata, enako je vladi očital SDS. S kolegom iz NSi-ja in njegovim predlogom, da bi se morali v boju proti korupciji zgledovati po skandinavskih državah, se je strinjal nepovezani poslanec Bojan Dobovšek in pokritiziral reševanje problematike lobiranja in žvižgačev.

Novela energetskega zakona brez podpore
Poslanci so odločali o spremembah energetskega zakona, ki so zaradi uvajanja plačljive storitve primarne regulacije razburile del javnosti in politike, saj so posumili, da gre v ozadju za dodatno finančno pomoč Termoelektrarni Šoštanj, kar so predstavniki infrastrukturnega ministrstva in energetike večkrat zavrnili. Poslanci so novelo zakona zavrnili s 35 glasovi proti, medtem ko je zanjo glasovalo le 26 poslancev.

Poslanci so s 67 glasovi za in brez glasu podprli novelo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki med drugim uvaja 30 dni starševskega dopusta za posvojitelje ali osebe, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve. Novela tudi določa, da so starši upravičeni do povečanega zneska otroškega dodatka za 20 odstotkov do 4. leta otrokove starosti. S tem naj bi spodbudili starše otrok, ki so starejši od štirih let, da jih vključijo v vrtec.

Razpravo o predlogu, ki ga je DZ danes obravnaval po skrajšanem postopku, je sicer zaznamoval predlog, da starši, katerih otroci ne obiskujejo osnovne šole iz neupravičenih razlogov, ne bi dobili otroškega dodatka. Pristojni odbor za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je ta člen nazadnje črtal.

Podpora noveli zakona o javnem naročanju
Poslanci so sprejeli tudi novelo zakona o javnem naročanju, po katerem bo lahko naročnik razveljavil pogodbo o javnem naročilu, če bi ugotovil, da izvajalec ali njegov podizvajalec huje kršita delovno, okoljsko ali socialno zakonodajo.

V novelo zakona so dodali člen, ki ureja, da velja posebna ureditev za primere naročanja v delovno intenzivnih storitvah, ki so se izkazale za najbolj problematične. Tu se uvaja polletno preverjanje obveznih pogojev za izključitev izvajalca v vseh primerih javnih naročil, ki so sklenjena za veljavnost najmanj enega leta. Gre za 82 storitev s področij gradbeništva, strežbe, čiščenja, varovanja in cestnih prevozov.

Zelena luč za predlog zakona o sanaciji Celjske kotline
So pa poslanci z 42 glasovi za in 22 proti sklenili, da je za nadaljnjo obravnavo primeren predlog zakona o nujni sanaciji posledic čezmerne obremenitve okolja na območju Celjske kotline, ki ga je v parlamentarni postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisano Janjo Sluga (SMC). Predlog zakona bo zdaj obravnaval matični odbor. Da je primeren za nadaljnjo obravnavo, so s 36 glasovi za in 23 proti poslanci odločili tudi o predlogu zakona o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic, ki jih imajo narodne skupnosti pripadnosti narodov nekdanjega SFRJ-ja v Sloveniji.